c S

Pojasnilo FURS: Računi

18.02.2022

Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Računi, 3. izdaja. Pojasnila se med drugim nanašajo na spremembe novele ZDDV-1 glede papirnatih računov, ki jih po novem ob izdaji ni več treba izročiti končnemu potrošniku.

DAVEK NA DODANO VREDNOST (DDV)

17. 02. 2022


Računi

sprememba dokumenta

***


Več na povezavi: Računi; 3. izdaja, februar 2022

Vir: FURS, 17. 2. 2022

_________________

Spremembe:


1.0 RAČUNI

Za namene Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, , 86/14, 90/15, 77/18, 59/19, 72/19, 196/21 – ZDOsk, 3/22) so računi vsi dokumenti na papirju ali v elektronski obliki, ki izpolnjujejo pogoje iz 80.a do 84.a člena tega zakona. Kot račun se šteje tudi vsak dokument oziroma sporočilo, ki spreminja prvoten račun in se nanj nedvoumno nanaša.


2.0 IZDAJA RAČUNOV

2.1 Pravila za izdajanje računov

Osnovno pravilo je, da pravila za izdajo računov določi država članica, v kateri se opravi dobava (prvi odstavek 80.a člena ZDDV-1).

Obstajata dve izjemi od osnovnega pravila, in sicer za:

-   Čezmejne dobave, za katere velja obrnjena davčna obveznost iz tretjega in četrtega odstavka ter 3. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 (drugi odstavek 80.a člena ZDDV-1). Če v teh primerih izda račun prejemnik (samofakturiranje), se upošteva osnovno pravilo.

-    Za dobave, ki se obdavčijo zunaj EU (tretji odstavek 80.a člena ZDDV-1).

V teh primerih se uporabljajo pravila o izdajanju računov, ki veljajo v državi članici, v kateri ima dobavitelj sedež ali stalno poslovno enoto, iz katere je dobava opravljena, ali stalno ali običajno prebivališče.

Če dobavitelj uporablja eno od posebnih ureditev iz 6. podpoglavja XI. poglavja ZDDV-1, se za izdajanje računov glede dobav blaga in storitev, ki so zajete v teh posebnih ureditvah, uporabljajo pravila po ZDDV-1. Več glede teh pravil in izdaje računov po posebnih ureditvah VEM je pojasnjeno v podrobnejšem opisu Posebne ureditve VEM – OSS.  

V Tabeli 1 so navedena pravila za izdajanje računov za dobave blaga, v kateri je treba upoštevati, da je:

-   država A Slovenija,

-   država B druga država članica,

-   država C tretja država članica.

Tabela 1: Pravila za izdajanje računov – dobave blaga

Vrsta dobave

Država članica

ali

država dobavitelja

Država članica

ali

država prejemnika

Gibanje blaga

Država članica

ali

država obdavčitve

Država članica, katere pravila veljajo

Določba

80.a člena  ZDDV-1

Domača dobava blaga

 

A

 

A

 

v A

 

A

 

A

prvi odstavek

Oproščena dobava znotraj Unije

 

A

 

B

 

A do B

 

A

 

A

prvi odstavek

Oproščena dobava znotraj Unije s samofakturiranjem

 

 

A

 

 

B

 

 

A do B

 

 

A

 

 

A

prvi odstavek

Prodaja na daljavo

(presežen prag v drugi državi članici)[1]

 

 

A

 

 

B

 

 

A do B

 

 

B

 

 

B

prvi odstavek 219.a člena Direktive Sveta 2006/112/ES

Vrsta dobave

Država članica

ali

država dobavitelja

Država članica

ali

država prejemnika

Gibanje blaga

Država članica

ali

država obdavčitve

Država članica, katere pravila veljajo

Določba

80.a člena  ZDDV-1

Čezmejna dobava fizičnim osebam

(pod pragom za prodajo na daljavo)1

 

 

 

A

 

 

 

B

 

 

 

A do B

 

 

 

A

 

 

 

A

prvi odstavek

Drugi člen v verigi tristranske dobave znotraj Unije

 

 

A

 

 

C

 

 

B do C

 

 

C

 

 

A

Drugi odstavek 219.a člena Direktive Sveta 2006/112/ES

Prejemnik, zavezan plačilu DDV v skladu s tretjim odstavkom 76. člena ZDDV-1

 

 

 

 

B

 

 

 

 

A

 

 

 

 

v A

 

 

 

 

A

 

 

 

 

B

drugi odstavek

Prejemnik, zavezan plačilu DDV v skladu s tretjim odstavkom 76. člena ZDDV-1

 

Tretja država,

 

A

 

v A

 

A

 

A

prvi odstavek

Čezmejna dobava plina ali električne energije (preprodajalec)

 

 

A

 

 

B

 

 

A do B

 

 

B

 

 

A

drugi odstavek

Izvoz

 

 

A

 

Tretja država

A do tretje države

 

 

A

 

 

A

prvi odstavek

Dobava zunaj Unije

 

A

Tretja država

V tretji državi

Zunaj Unije

 

A

tretji odstavek

Uvoz

 

 

Tretja država

 

 

 

A

 

Tretja država do A

 

 

Zunaj Unije

 

 

Zunaj Unije

veljajo pravila tretje države


V Tabeli 2 so navedena pravila za izdajanje računov za opravljanje storitev, v kateri je treba upoštevati, da je država A Slovenija, država B druga država članica in država C tretja država članica.

Tabela 2: Pravila za izdajanje računov – opravljanje storitev

Vrsta dobave

Določba

ZDDV-1 za uporabo pravila o kraju opravljanja storitev in plačniku DDV

Država članica

dobavitelja

Država članica ali država prejem-nika

Država članica

ali

država ob-

davčitve

Država članica, katere pravila veljajo

Določba

80.a člena

ZDDV-1

Splošno opravljanje storitev med davčnimi zavezanci

25. člen

 

 

 

 

A

 

 

 

 

A

 

 

 

 

A

 

 

 

 

A

prvi odstavek

Čezmejno opravljanje storitev med podjetji

25. člen in 3. točka prvega odstavka 76. člena

 

 

 

 

 

A

 

 

 

 

 

B

 

 

 

 

 

B

 

 

 

 

 

A

drugi odstavek 219.a člena Direktive Sveta 2006/112/ES

Čezmejno opravljanje storitev med podjetji in izdaja računa s strani prejemnika

25. člen, 3. točka prvega odstavka 76. člena in tretji odstavek 81. člena

 

 

 

 

 

 

 

B

 

 

 

 

 

 

 

A

 

 

 

 

 

 

 

A

 

 

 

 

 

 

 

A

prvi odstavek

Splošno opravljanje storitev med davčnimi zavezanci in potrošniki1

25. člen

 

 

 

 

 

A

 

 

 

 

 

B

 

 

 

 

 

A

 

 

 

 

 

A

prvi odstavek

Storitve v zvezi z nepremičninami, premoženje v državi članici C, brez obrnjene davčne obveznosti1

27. člen

 

 

 

 

 

 

 

A

 

 

 

 

 

 

 

B

 

 

 

 

 

 

 

C

 

 

 

 

 

 

 

C

prvi odstavek 219.a člena Direktive Sveta 2006/112/ES

Storitve med davčnimi zavezanci za prejemnika zunaj Unije

25. člen

 

 

 

 

A

 

 

 

Tretja država

 

 

 

Tretja država

 

 

 

 

A

tretji

odstavek

Nekatere storitve med davčnimi zavezanci in potrošniki1

30.d člen

 

 

 

A

 

 

Tretja država

 

 

Tretja država

 

 

 

A

tretji

odstavek


2.2 Obveznost izdajanja računov

Vsak davčni zavezanec mora zagotoviti, da je izdan račun za opravljeno dobavo. Račun izda davčni zavezanec, ki je opravil dobavo, lahko pa ga v njegovem imenu in za njegov račun izda tudi prejemnik (samofakturiranje) ali tretja oseba.

Davčni zavezanec mora zagotoviti, da je izdan račun za:

-  dobave blaga in storitev, ki jih je opravil drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec;

-   dobave blaga na daljavo;

-   vsako predplačilo, ki ga prejme, preden je opravljena katera od prej navedenih dobav blaga;

-   vsako predplačilo za storitve, ki ga prejme od drugega davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec, preden so storitve dokončane;

-   oproščene dobave blaga v druge države članice, opravljene pod pogoji iz 46. člena ZDDV-1  (tudi za prenose blaga in vse dobave novih prevoznih sredstev);

-   druge dobave blaga in storitev, opravljene na ozemlju Slovenije (npr. dobave končnim potrošnikom).

Davčni zavezanec, ki mora za dobave blaga ali storitev, opravljene končnemu potrošniku na ozemlju Slovenije, izdati račun, mora račun v papirni obliki tudi izročiti kupcu, če kupec to zahteva[2], sicer pa se izročitve papirnatega računa za namene DDV načeloma ne zahteva. Seveda pa se lahko izdani račun v papirni obliki izroči kupcu - končnemu potrošniku tudi, če ga ta ne zahteva. Če končni kupec zahteva izročitev računa, mu ga davčni zavezanec izroči, razen v primeru računa za opravljeno dobavo, za katero je po DDV zakonodaji določena izjema od obveznosti izdajanja računov.

Tako bo za namene vračila DDV izročitev računa v papirni obliki še vedno zahteval kupec – končni potrošnik, ki nima sedeža v Uniji, če bo uveljavljal vračilo DDV v potniškem prometu, ali na primer diplomati za uveljavljanje vračila DDV v skladu s Pravilnikom o pogojih in načinu oprostitve davkov za diplomatska predstavništva, konzulate, agencije in organe Evropske unije ter mednarodne organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

Če bo kupec želel uveljavljati pravice, ki izhajajo iz druge zakonodaje (ne DDV zakonodaje), npr. zakonodaje, ki ureja varstvo potrošnikov ali varstvo pacientovih pravic, bo tak račun tudi zahteval.

Kupec te svoje zahteve po izročitvi računa v papirni obliki ne rabi dodatno pojasnjevati davčnemu zavezancu. Načeloma kupec zahteva račun vsaj do takrat, ko račun plača.

Ne glede na to poenostavitev pa mora izdajatelj računa še vedno zagotavljati pristnost izvora, celovitost vsebine in čitljivost računa, ne glede na to, ali ga izda v papirni ali v elektronski obliki, in sicer od trenutka izdaje do konca obdobja hrambe računa.

Za nekatere dobave so določene izjeme od obveznosti izdajanja računov (zato za te dobave ne velja obveznost izročitve računa v papirni obliki na zahtevo kupca – končnega potrošnika). Več o tem v podpoglavju 2.3.

Po DDV zakonodaji je določen rok za izdajo računa za dobave blaga, opravljene v drugo državo članico pod pogoji iz 46. člena ZDDV-1, in za opravljene storitve, za katere je DDV dolžan plačati prejemnik storitev v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES, in sicer najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.

Davčni zavezanec pa mora izdati račun tudi za predplačilo, ki ga prejme od drugega davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec, pred opravljeno dobavo (glej podpoglavje 2.2.2).


3.4.1 Račun, ki ga izda davčni zavezanec, ki je identificiran za DDV samo zaradi pridobitev in/ali čezmejnih storitev, za katere mora plačati DDV izključno prejemnik

Davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV le zaradi pridobitev blaga znotraj Unije in/ali čezmejno opravljenih storitev, za katere mora v skladu s 196. členom Direktive o DDV plačati DDV izključno prejemnik, na računu, izdanim za transakcije, za katere ni identificiran za namene DDV, navede podatke iz točke 3.4. tega podrobnejšega opisa.


7.0 VPRAŠANJA IN ODGOVORI

Vprašanje 47: Če kupec – končni potrošnik ne zahteva izročitve računa v papirni obliki, kako naj ve, koliko mora plačati? (16. 2. 2022)

Davčni zavezanec, ki na ozemlju Slovenije proda blago kupcu - končnemu potrošniku, kateri ne zahteva izročitve računa v papirni obliki, lahko kupcu pove znesek za plačilo - ga seznani z zneskom za plačilo, izdani račun davčno potrdi (če je plačan z gotovino po ZDavPR), kupcu pa ga ne izroči v papirni obliki. Seveda pa lahko izdani račun v papirni obliki izroči kupcu - končnemu potrošniku tudi, če ga le ta ne zahteva.

Vprašanje 48: Ali kupec – končni potrošnik lahko od davčnega zavezanca, s katerim se je dogovoril za izdajo računov v elektronski obliki,  zahteva še izročitev računa v papirni obliki ? (16. 2. 2022)

Za račune, izdane v elektronski obliki, ne velja, da kupec lahko zahteva še njihovo izročitev v papirni obliki (ni sprememb). Izdani računi v elektronski obliki so po DDV zakonodaji tisti, ki so izdani in prejeti v elektronski obliki.

Vprašanje 49: Ali se kaj spreminjajo pogoji za vračilo DDV v potniškem prometu (za kupce-končne potrošnike, ki nimajo stalnega/običajnega prebivališča v Uniji) ali uveljavljanje oprostitve DDV pri diplomatih, glede na to, da mora davčni zavezanec račun v papirni obliki izročit kupcu – končnemu potrošniku  na njegovo zahtevo? (16. 2. 2022)

Ne, pogoji za vračilo DDV v potniškem prometu ali za uveljavljanje oprostitve plačila DDV pri diplomatih se niso spremenili. Navedeno pomeni, da bo kupec-končni potrošnik, ki je po DDV zakonodaji upravičen do vračilo/oprostitev in bo le tu tudi uveljavljal, pri prodajalcu zahteval izročitev računa v papirni obliki (če mu ga prodajalec ne bi sam izročil).




[1] Dobavitelj ni vključen v posebne ureditve VEM

1 Dobavitelj ni vključen v posebne ureditve VEM.

[2] Velja od 22. 1. 2022 dalje, to pa ne velja za račune, izdane in prejete v elektronski obliki.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.