c S

Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP10 na davčnem področju - sprememba

25.01.2022 Finančna uprava RS je dopolnila dokument: Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP10 na davčnem področju, in sicer sta spremenjena odgovora na vprašanja 2.1 in 2.2 ter dodana 2.5 in 2.6.

POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI V ZVEZI Z UKREPI PKP10 NA DAVČNEM PODROČJU


25. 1. 2022

Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP10 na davčnem področju

sprememba dokumenta


Več na povezavi: Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP10 na davčnem področju


Vir: FURS, 25. 1. 2022

__________________
Spremenjeno:

2.1.  Ali morajo upravičenci pomoč za nakup hitrih antigenskih testov na virus SARS-CoV-2 za samotestiranje v višini 92,50 EUR na osebo vračati, v primeru, da delavec ne opravi tolikšnega števila testov, da bi dosegel znesek v višini 92,50 EUR oziroma ali znesek v višini 92,50 EUR predstavlja maksimalni znesek, ki po interventnem zakonu pripada posameznemu zaposlenemu, ki se je v skladu z veljavnimi odloki Vlade Republike Slovenije dolžan testirati?

ZDUPŠOP predvideva primere, v katerih mora upravičenec vračati pomoč za nakup HAG testov za samotestiranje. Vračilo zneska prejete pomoči je v zakonu predvideno za primere, ko se ugotovi, da upravičenec ni izpolnjeval pogojev za pridobitev pomoči ali če sredstev ni namensko uporabil za nakup HAG testov. Navedene okoliščine lahko ugotovi upravičenec sam (59. člen ZDUPŠOP) ali pa proračunska inšpekcija v Uradu RS za nadzor proračuna (60. člen ZDUPŠOP).
Za vračilo pomoči po ZDUPŠOP je torej relevantna ugotovitev, da je pomoč prejela oseba, ki ni izpolnjevala pogojev za njeno pridobitev ali, ki prejetih sredstev ni porabila namensko. Pogoje in namensko porabo določa ZDUPŠOP v 56. členu. Namenska uporaba se odraža v izključni uporabi prejetih sredstev za nakup hitrih testov, s katerimi se bo izvedlo samotestiranje delavcev. ZDUPŠOP ne predvideva v kolikšnem času mora upravičenec teste uporabiti, zato vračilo pomoči ne more biti odvisno od časa, v katerem so bili testi uporabljeni.

Znesek v višini 92,50 EUR predstavlja maksimalni znesek pomoči, ki upravičencu pripada na posameznega delavca ali na osebo, ki se je dolžna samotestirati. Izračun pomoči je bil opravljen na podlagi zakonsko določenega obdobja za obvezno samotestiranje, tj. v novembru od 8. 11. - 30. 11., v decembru 1. 12. - 31. 12. 2021 in v januarju od 1. 1. - 31. 1. 2022. Upravičenec pa lahko v svojo izjavo na eDavkih vpiše tudi nižji znesek za posameznega delavca (če je npr. zanj kupil manj hitrih testov, zato je v vlogi omogočeno vpisati tudi nižji znesek).

2.2.  Kakšne evidence so potrebne za dokazovanje upravičenosti porabe hitrih testov za delavce, ki se po predpisih za preprečevanje in obvladovanje okužb s COVID-19 morajo samotestirati?

Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP) ne določa, katere evidence morajo hraniti podjetja za dokazilo nakupa hitrih testov. Po tolmačenju zakonodajalca, mora imeti upravičenec seznam delavcev, za katere je potrebno samotestiranje, na dan oddaje vloge, ter potrdila o nakupu testov (račune in potrdila o plačilu računov), ki so kupljeni do 31. 1. 2022.

2.5.   Ali so do pomoči za nakup hitrih testov upravičeni tudi posamezniki, ki opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetiji in niso kmečki zavarovanci?

Pri kmetih je pogoj za upravičenost do pomoči, vključenost v zavarovanje kot kmet na podlagi 17. ali 25. člena ZPIZ-2. Če nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji (DDK) ni obvezno zavarovan kot kmet pa iz določbe zakona ne izhaja, da bi mu pripadala ta pomoč.

2.6.    V kolikor imajo v podjetju interno določeno, da se samotestirajo vsi zaposleni, tudi preboleli ter cepljeni, ali lahko v povračilo za nakup hitrih testov štejejo tudi te osebe?

Ne, te osebe se ne štejejo za osebe, ki se morajo po predpisih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 samotestirati. Po do sedaj sprejetih odlokih se cepljenim in prebolevnikom ni potrebno samotestirati.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.