Vedno je najboljša politika govoriti resnico,
razen če niste izjemno dober lažnivec.
Jerome Klapka
Pogosto razmišljam, kako smo živeli nekoč in kako danes. Spominjam se mladosti in vstopa v službo na tožilstvu. Bili smo zelo kolegialni in imeli smo izredno spoštljiv odnos do starejših in vseh avtoritet. "Požirali" smo znanje in izkušnje. Tedaj ni bilo medijev, ki bi neposredno spremljali naše delo, in ne javnosti, ki bi prek njih ocenjevala, kdo se je morda zmotil, kdo je kriv ali nedolžen in kakšno kazen bi moral dobiti, če sploh.
Bili smo precej "enaki" in enakopravni. Vsi z jugo avtomobili, nekateri še brez. A počasi so se začele vse bolj kazati tudi razlike. Tuje dobrine in potovanja, pogledi "čez planke", gradnja velikih hiš, prvi masovni odkupi družbenih stanovanj in bolj ali manj uspešne prodaje od države "podarjenih" lastniških papirjev vseh vrst. Državno in družbeno je prehajalo v last izjemno sposobnih posameznikov. Nekateri so lastninili s posebnimi krediti, ki jih niso ogrožali in ogrozili, kaj šele "pokopali". Nekateri jih celo niso vračali in vrnili. Iskale so se "luknje" v zakonodaji. Izgledalo je, kot bi jih nekateri namerno pustili priprte ali kar odprte. In novim zakonom ni bilo ne konca ne kraja, a kaj ko niso veljali za nazaj. Zato so jo nekateri odnesli presneto dobro. Poštenjaki tega niso zmogli razumeti. Začelo se je govoriti, da si za ukradeno "kokoš" obsojen takoj, za najhujši kriminal pa precej težko. Če pa že, bo zadeva enkrat nekje "padla". Procesi so se vlekli in vlekli, kdaj celo do zastaranja. In takrat ni nihče več verjel v poštenost in pravičnost. Nekateri končno zaprti so prekmalu ugledali prostost. Vse več je bilo procesnih pravic in garancij, kot bi prej obsojali kar nedolžne.
Denar je pričel krojiti praktično vse. Če si ga imel, si najel najboljše davčne svetovalce in odvetnike, nakazoval si ga v daljne davčne oaze, na veliko potoval, kupoval, grabil in žel, celo uspehe in nagrade vseh vrst. Domače znanje je bilo premalo, vabila je tudi tujina. Zdravje ni bilo več poceni, vsaj takrat ne, ko si si ga želel povrniti prav na hitro. Šport je dobil nove dimenzije in zgolj s tenisom, a brez golfa, nisi bil več "in", pač pa vsaj malo "out". O enakosti ali vsaj podobnosti se je mnogim le še sanjalo.
Vreme je začelo groziti tam daleč in posledice tornadov, požarov in poplav smo videli sprva le na ekranih vse večjih televizij. Vse si lahko začel spremljati tudi prek video povezav, pametnih telefonov in tablic vseh znamk in dimenzij.
A katastrofe so prihajale vse bližje. Okoljevarstveniki so grozili, sicer zelo neuspešno. Kapital jih je "povozil" kot velik tovorni vlak. Imeti, imeti in še enkrat imeti. Tudi oblast in moč, saj sta usodno povezani. Stranke so rasle kot gobe po res močnem dežju in vsaka je obljubljala nebesa. Vsaj do volitev, potem pa kakor kdo in kdaj. Lahko so celo "prestopali" sem in tja. Nekateri so odleteli za en sam sendvič, drugi so večno nedolžni in morda po krivem obsojeni. Kaj je res, je skoraj nemogoče ugotoviti. Vse je za nekatere zarota in pomota.
Pridejo pa še tujci, begunci in migranti, na stotisoče, milijoni pa še čakajo. Umirajo v morju in rekah, se plazijo preko žičnatih ograj in želijo v svet lepše prihodnosti. Nemčija jih sprva vabi, potem skoraj cel svet zavrača. Vojnam ni videti konca. Velikani si grozijo, svet jih le gleda. Vojni dobičkarji pa povsod. Tudi Združeni narodi izgubljajo svojo prvotno moč. Veliki so pač preveliki.
In potem udari še virus, ki so ga že leta napovedovali in o njem ustvarjali celo znanstveno fantastiko. Naraven ali umeten, uvožen, domač, en sam in mnogo mutacij. Bo kdaj res zadnja? In komu povsem verjeti? Eni pozivajo k že tretjemu cepljenju, drugi celo od prvega besno odvračajo. Grozijo tistim, ki rešujejo življenja in iščejo izhode v sili. Življenje z maskami, razdaljo in drugimi preventivnimi ukrepi, zlasti posebnim potrdilom, mnogim greni dneve in noči. Vsak zagotovo pozna koga, ki je huje ali mileje zbolel, celo umrl, le da nekateri temu še vedno pravijo sezonska gripa, ki pa se je "razlezla" skoraj na celo leto. Na več sezon. Bodo kdaj priznali zmoto?
Vse to pa bodo očitno tudi teme predvolilnih bojev. Macron si je že nakopal predvolilno jezo. Kako bo šele pri nas?
Morda pa bo še posebej zanimivo prav in tudi zaradi tega. Seveda bo veliko odvisno tudi od medijev in vprašanj kandidatom za različne funkcije. Ne le za zakonodajno in posledično izvršilno, tudi za novega predsednika ali predsednico republike, nenazadnje tudi za županske kandidate.
Takrat se bo zagotovo videlo, kako bodo kandidatke in kandidati morda "preračunavali", kako odgovoriti, kajti veliko lažje je napadati vsevprek in veliko obetati. Ko pa gre zares, tega ni več moč "skrivati". Na nobenem področju in teh je danes veliko. Lahko se celo ujameš v lastno laž.
Tu je le nekaj nadvse zanimivih vprašanj, ki bi jih morali dobiti prav vsi kandidati, naj jih kar naštejem:
Kakšen je vaš odnos do splava (da ne bi morda šli po poti Poljske), ste za posvojitev otrok pri istospolnih parih (odgovori ljudi zelo razdvajajo), kolikokrat ste cepljeni (če ste), bi se tudi četrtič, zakaj da in zakaj ne, kako bi ljudi motivirali za cepljenje, kdo bi jim pojasnjeval nove ukrepe?
Ali bi kdaj, če sploh, uvedli "policijsko" uro, vas motijo maske, je bil nakup vodnega topa pod Cerarjevo vlado upravičen in kaj menite o njegovi kasnejši uporabi, je vojski potrebno dati več denarja ali bi jo ukinili, bi morali v bodočnosti obnoviti služenje vojaškega roka, bi ob hudem covidu in zaprtju države pomagali, komu, kdaj in kako, bi dali turistične bone vsem ali le nekaterim?
Ali bi pogojevali obiskovanje šole (ko ta nemoteno poteka) s pridobitvijo oz. ohranjanjem otroškega dodatka, so lahko v javnih vrtcih le proti otroškim boleznim cepljeni otroci, ste za obvezno cepljenje zdravstvenih in prosvetnih delavcev, vseh starejših in rizičnih ali sploh ne?
Kako bi reševali energetsko krizo, bi obdavčili nepremičnine, ste za univerzalni temeljni dohodek, z obrazložitvijo zakaj da in zakaj ne, ste za ponudbo zaposlitev brezposelnim na zavodu, tudi do dve stopnji nižje od njihove izobrazbe in ukinitev vseh subvencij, če je ne sprejmejo, bi zdravnike izvzeli iz enotnega plačnega sistema, bi razširili postavitev vetrnih elektrarn, bi zgradili novo jedrsko elektrarno?
Koliko migrantov bi morala država sprejeti in kako pomagati, kako bi reševali pomanjkanje delovne sile in kaj menite o "združevanju" družin ter po kolikšnem obdobju je strankarska izkaznica lahko pogoj ali "motnja" za visoke državne funkcije, izvzemši najvišje v izvršilni oblasti, koga vse bi v enem letu na odgovornih mestih zamenjali?
Kako bi reševali sovražni govor, ste dejavni na Instagramu ali Twitterju, kaj menite o tem, je dopustno komentiranje sodnih postopkov, kdaj in koliko, bi izvršili vse odločbe ustavnega sodišča, kako bi izbirali najpomembnejše funkcionarje (ustavne sodnike, varuha človekovih pravic, predsednika vrhovnega in računskega sodišča ...), bi se predhodno posvetovali s poslanskimi skupinami ali bi ubrali drugačno pot, kakšno je vaše stališče v zvezi z javnim zdravstvom in zobozdravstvom, kakšna "košarica" bi morala pripadati vsem, bi ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje?
Kakšen je vaš odnos do nevladnih organizacij in humanitarcev, koliko ste doslej darovali v dobrodelne namene, bi se udeležili maše za domovino, zakaj da in zakaj ne, ste kdaj manjkali na volitvah, hodite nanje redno, verjamete mnenjskim raziskavam, če da, katerim, če ne, zakaj ne?
Ali lahko izvoljeni poslanci med mandatom prestopijo v drugo poslansko skupino od tiste, na listi katere so bili izvoljeni, kaj menite o kulturi in samostojnih kulturnih delavcih, kaj vašo stranko loči od vseh ostalih in s kom se nikoli ne bi povolilno povezovali, kdaj bi moral minister nepreklicno odstopiti, kaj je za vas korupcija, kako bi jo izkoreninili v zdravstvu, ali morajo še vedno obstajati "ženske" kvote in zakaj?
Vprašanj je še veliko več, a bodi dovolj, saj bi že temeljiti odgovori na ta predstavili kandidate, jih dobesedno "slekli in sezuli". Seveda pa s tem volivcem postregli z odgovori, ki bi jim pomagali pri odločitvi. In soočenja med strankami bi bila zelo živahna, spoznali pa bi tudi "nove" obraze in njihove resnične poglede na pomembna vprašanja.
Na ta način ne bi "kupovali mačkov v žaklju" in kasneje razočarani dejali: "Na volitve ne grem več. Vsi so isti!"
Niso!!! Res ne!
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
