E - TRGOVANJE
30. 11. 2021
Širitev sistema "Vse na enem mestu" in posebne ureditve za poslovne subjekte - VEM
sprememba dokumenta
***
Več na povezavi: Širitev sistema "Vse na enem mestu" in posebne ureditve za poslovne subjekte - VEM; 1. izdaja, marec 2021
Vir: FURS, 30. 11. 2021
_________
Dopolnjeno
35. S 1. 7. 2021 sem vključen v posebno ureditev VEM, pred tem sem bil identificiran za namene DDV v drugi državi članici zaradi preseženega praga pri prodaji blaga na daljavo. Ali moram predložiti obrazec DDV-PD, če sem vključen v posebno ureditev VEM. Ali moram predložiti tudi obrazec DDV-TBE?
Obrazec DDV-PD (poročilo o prodaji blaga na daljavo v druge države EU) odda davčni zavezanec, ki opravlja dobave blaga na daljavo končnim potrošnikom v druge države članice, v katerih so te dobave obdavčene in se davčni zavezanec ni odločil za uporabo posebne ureditve VEM, ampak se je v teh državah identificiral za namene DDV v splošno ureditev. Za obdobje od 1.1. 2021 do 30. 6. 2021 bo davčni zavezanec posredoval poročilo DDV-PD, za obdobje od 1. 7. 2021, ko se je vključil v posebno ureditev VEM, pa bo transakcije, ki jih pokriva ta ureditev, vključil v posebni obračun DDV. O teh transakcijah ne poroča na obrazcu DDV-PD.
Obrazec DDV-TBE (poročilo o skupni vrednosti dobav blaga in opravljenih storitev iz drugega odstavka 30.f člena ZDDV-1) odda davčni zavezanec, ki opravlja telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronske storitve (v nadaljevanju TBE storitve) in dobave blaga na daljavo osebam, ki niso davčni zavezanci in imajo sedež, stalno ali običajno prebivališče v drugih državah članicah in skupna vrednost teh transakcij brez DDV v tekočem koledarskem letu ne presega zneska 10.000 evrov in tega zneska ni presegla niti v predhodnem koledarskem letu ter je kraj obdavčitve v Sloveniji. Obveznost predložitve obrazca DDV-TBE velja za vsakega davčnega zavezanca, ne glede na to, ali je identificiran za namene DDV v Sloveniji ali ne. Davčni zavezanec, ki se kljub nedoseganju praga 10.000 eurov vključi v posebno ureditev VEM ali se identificira za namene DDV v drugi državi članici, ne predloži obrazca DDV-TBE, mora pa to izbiro/pravila uporabljati najmanj v tekočem koledarskem letu in dveh naslednjih koledarskih letih.
36. DZ s sedežem v Sloveniji, ima v Franciji stalno poslovno enoto, iz katere opravlja dobave končnim potrošnikom v Franciji. Ali so dobave končnim potrošnikom v Franciji iz njihove stalne poslovne enote v Franciji, vključene v VEM? Kako je z dobavo blaga na daljavo, ki se iz Slovenije opravi končnim potrošnikom v Franciji?
Dobave, ki jih DZ opravi končnim potrošnikom v Franciji iz svoje stalne poslovne enote v Franciji, se ne poročajo prek posebne ureditve VEM, temveč prek splošne ureditve DDV v Franciji. Navedene dobave ne predstavljajo prodaje blaga na daljavo znotraj Unije, razen v primeru, ko je dobavo na daljavo opravil elektronski vmesnik (domnevni dobavitelj). Navedeno izhaja tudi iz opisanega primera v Priročniku o sistemu vse na enem mestu za DDV, in sicer na strani 35:
Primer:
• Trgovec ima sedež svoje dejavnosti na Cipru in stalno poslovno enoto v Bolgariji. Na Cipru (država članica identifikacije) uporablja unijsko ureditev.
• Blago, ki je na Cipru, dobavlja osebam, ki niso davčni zavezanci, v Grčiji in na Cipru. Poleg tega dobavlja blago, ki je v Bolgariji, osebam, ki niso davčni zavezanci, na Cipru in v Bolgariji.
• Trgovec v obračunu, predloženem prek sistema VEM, prijavi naslednje dobave:
- dobave blaga s Cipra v Grčijo;
- dobave blaga iz Bolgarije na Ciper.
• Dobave blaga s Cipra na Ciper in iz Bolgarije v Bolgarijo je treba prijaviti v zadevnem domačem obračunu DDV na Cipru oziroma v Bolgariji, saj pri tem ne gre za prodajo blaga na daljavo znotraj Skupnosti.
Dobave, ki so bile iz Slovenije opravljene končnim potrošnikom v Francijo, se vključijo v posebno ureditev VEM, ker gre za prodajo blaga na daljavo znotraj Unije. Navedeno izhaja iz primera 15 na strani 47 Pojasnil EK o pravilih o DDV pri e-trgovanju.
37. DZ s sedežem v Sloveniji, ima v Avstriji stalno poslovno enoto, iz katere opravlja storitve končnim potrošnikom v Avstriji. Ali so opravljene storitve končnim potrošnikom v Avstriji iz njihove stalne poslovne enote v Avstriji, vključene v VEM? Kako je s storitvami, ki se iz Slovenije opravijo končnim potrošnikom v Avstriji, kjer ima DZ stalno poslovno enoto?
Storitve, ki so opravljene iz stalne poslovne enote v Avstriji, končnim potrošnikom v Avstriji, niso predmet poročanja v okviru ureditve VEM.
Storitve, ki jih iz Slovenije opravi davčni zavezanec končnim potrošnikom v Avstriji, kjer ima stalno poslovno enoto, niso predmet poročanja v okviru posebne ureditve VEM.
38. Ali se lahko obveznost za plačilo DDV po posebni ureditvi VEM pobota s presežkom DDV, izkazanim na obračunu DDV v splošni ureditvi?
Obveznosti za plačilo tujega DDV, ko je Slovenija v vlogi države članice identifikacije, na podlagi 97.a člena ZDavP-2 ni mogoče pobotati s presežkom DDV, izkazanim po obračunu DDV-O. Pobot na podlagi 97.a člena se šteje za ukrep izterjave za poplačilo davčnega dolga, ki pa ga zoper davčne zavezance, ki so vključeni v sistem VEM, lahko izvajajo le države članice potrošnje.
39. Ali se rok za predložitev posebnega obračuna DDV pri posebni ureditvi VEM in rok za plačilo prestavi, če se izteče na nedelovni dan?
Posebni obračun je treba predložiti do konca meseca po poteku obračunskega obdobja, na katero se obračun nanaša. DDV je treba plačati ob predložitvi posebnega obračuna DDV oziroma najpozneje na dan poteka roka za predložitev obračuna. Datum za predložitev obračuna in plačilo, se v primeru, da je konec meseca nedelovni dan, ne prestavi. Navedeno izhaja tudi iz Priročnika o sistemu vse na enem mestu za DDV (Guide to the VAT OSS), in sicer na str. 37:
»Če je ta datum na konec tedna ali praznik, se rok za predložitev obračuna ne spremeni«.
40. Tujega davčnega zavezanca, ki je pri nas identificiran za namene DDV zaradi prodaj blaga na daljavo in ni vključen v posebno ureditev VEM zanima, kako je z davčnim potrjevanjem računov, glede na to, da je v 1. točki drugega odstavka 3. člena ZDavPR, ki ureja izjemo od obveznosti davčnega potrjevanja računov, naveden limit 35.000 evrov.
Namen izjeme v drugem odstavku 3. člena Zakona o davčnem potrjevanju računov -ZDavPR je, da se tuje dobavitelje, tudi če je kraj dobave v Sloveniji in izdajajo račune v skladu s slovenskimi predpisi, izvzame iz obveznosti potrjevanja – prej so bili to le tisti, ki so opravili dobave na daljavo v Slovenijo nad 35.000 EUR, sedaj so to vsi, ki opravljajo dobave na daljavo v Slovenijo ne glede vrednost, če seveda dobavitelji ne uporabljajo katere od posebnih ureditev VEM in že sicer nimajo obveznosti izdaje računov v skladu s slovenskimi predpisi. V skladu s tem bo ZDavPR noveliran.
41. Opredelitev gotovinskega in negotovinskega plačevanja računov in fiskalizacija računov pri e-trgovanju.
S predlagano spremenjeno 2. točko prvega odstavka 81. člena ZDDV-1 (16. člen Pravilnika o obveznostih glede DDV v zvezi z direktivami Sveta EU, ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo) se zaradi zmanjšanja bremen za podjetja, ki uporabljajo posebno ureditev za prodajo blaga na daljavo znotraj Unije (v skladu s spremenjenim 6.b podpoglavjem XI. poglavja), odpravi obveznost izdaje računa za tako prodajo. Če dobavitelj izda račun, se uporabljajo pravila glede izdajanja računov države članice, v kateri je ponudnik registriran na podlagi unijske ureditve (država članica identifikacije). Predmet davčnega potrjevanja so računi za dobave, ki so predmet obdavčitve po ZDDV-1 (kraj dobave je Slovenija) in katere mora davčni zavezanec izdati v skladu s slovensko davčno zakonodajo, če so plačani z gotovino. Računi za dobavo blaga na daljavo, za katere kraj dobave ni Slovenija, niso predmet davčnega potrjevanja računov po Zakonu o davčnem potrjevanju računov. Davčni zavezanec vključen v sistem VEM pa jih izdaja po pravilih države identifikacije.
42. Kaj lahko stori tuj davčni zavezanec, ki bi že takoj po uveljavitvi novosti v zvezi s posebnimi ureditvami VEM s 1. 7. 2021 ali pa celo že prej, moral plačevati DDV v Sloveniji, vendar se pri nas ni identificiral za namene DDV, niti se ni pravočasno vključil v posebno ureditev VEM?
Če tuj davčni zavezanec že pred datumom začetka uporabe posebne ureditve VEM na ozemlju Slovenije opravi transakcije, za katere se lahko uporabijo posebne ureditve VEM, mora za obdobja do vključitve v to ureditev, v Sloveniji predložiti obračune DDV-O.
Ker retroaktivna identifikacija za namene DDV v Sloveniji ni mogoča in ker se davčni zavezanec kasneje vključi v posebno ureditev VEM v državi sedeža, mora za obdobja do vključitve v to ureditev, predložiti obračune DDV-O za dobave blaga ali storitev v Sloveniji. V skladu s četrtim odstavkom 89. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 je za davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, davčno obdobje koledarski mesec. Na podlagi 88.c člena ZDDV-1 lahko davčni zavezanec predloži obračun DDV na podlagi samoprijave, vendar mora v tem primeru hkrati s predložitvijo obračuna, poravnati obveznost DDV in obresti, da se izogne odgovornosti za prekršek. Za tuje davčne zavezance je postopek predložitve obračuna opisan v dokumentu VAT Identification and obligations of foreign taxable persons, in sicer na strani 8.
43. Kako je z vračilom plačanega DDV davčnega zavezanca s sedežem v Sloveniji, ki se ni pravočasno vključil v posebno ureditev VEM oziroma se ni identificiral za namene DDV v državi članici potrošnje ter je od navedenih transakcij napačno obračunal DDV v Sloveniji?
Davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji, ki se ni pravočasno vključil v posebno ureditev VEM ali se identificiral za namene DDV v državi članici potrošnje ter je od navedenih transakcij obračunal DDV v Sloveniji, ima pravico zahtevati vračilo tega DDV, če dokaže, da kraj obdavčitve opravljenih transakcij ni Slovenija, torej če ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 9. člena Pravilnika o obveznostih glede davka na dodano vrednost v zvezi z direktivami Sveta (EU), ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo – Pravilnik.
44. Ali so dobave blaga v skladišče v drugo državo članico, kjer ima DZ tudi identifikacijsko številko in iz katerega nato opravlja dobave blaga na daljavo končnim potrošnikom, predmet posebne ureditve skladiščenja na odpoklic, ali mora od teh dobav v tej državi članici opraviti samoobdavčitev?
Na podlagi 9. člena ZDDV-1 (17. člen Direktive o DDV) se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, šteje tudi prenos blaga, ki ga opravi davčni zavezanec iz svojega podjetja v drugo državo članico. Pogoji za uporabo posebne ureditve za skladiščenje na odpoklic niso izpolnjeni (dobava mora biti opravljena davčnemu zavezancu in dobavitelj v tej državi ne sme imeti sedeža svoje dejavnosti niti stalne poslovne enote). O tej dobavi mora DZ poročati v obračunu DDV v polju 12 in na obrazcu RP-O (dobava samemu sebi), v drugi državi članici je fiktivna pridobitev predmet samoobdavčitve. V tem primeru nastane obveznost za obračun DDV 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, ko je bila opravljena dobava (v teh primerih ni izdan račun) in ne ob izvzemu blaga iz skladišča.
Nadaljnja dobava blaga iz tega skladišča končnim potrošnikom v tej državi članici je predmet DDV te države članice (se poroča v nacionalnem obračunu DDV te države članice in ne prek VEM). Dobave, ki se iz tega skladišča opravijo končnim potrošnikom v druge države članice pa predstavljajo predmet poročanja prek VEM.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
