DAVEK NA DODANO VREDNOST
22. 09. 2021
Splošno o DDV
sprememba dokumenta
***
Več na povezavi: Splošno o DDV, 6. izdaja, september 2021
_________
Dopolnjeno v dokumentu:
11.1.1 Prodaja blaga na daljavo
O t. i. prodaji blaga na daljavo govorimo, kadar se prodaja blaga opravi končnim potrošnikom, blago pa jim odpošlje ali odpelje dobavitelj ali druga oseba za njegov račun iz druge države članice. O prodaji blaga na daljavo ne moremo govoriti, če kupec sam prevzame blago. Prodaja blaga na daljavo lahko zajema katero koli vrsto blaga, ne glede na njegovo vrednost, vključno s trošarinskimi proizvodi. Pri nakupu blaga npr. prek kataloga ali interneta v drugi državi članici se obračuna DDV države prodajalca, slovenski DDV pa v primeru, če je prodajalec pri prodaji blaga na daljavo identificiran za namene DDV v Sloveniji.
Pri prodaji blaga na daljavo je kraj dobave kraj, kjer se pošiljanje ali prevoz kupcu konča. Upoštevati pa je treba še, da se vrednost opravljenih dobav blaga na daljavo vključuje v prag 10.000 evrov (poleg teh dobav blaga se v ta prag vključujejo tudi telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve, opravljene končnim potrošnikom). Če davčni zavezanec tega praga ne presega, je kraj obdavčitve teh dobav blaga na daljavo kraj, kjer se prevoz blaga začne. Več o tem je pojasnjeno v podrobnejšem opisu Posebne ureditve VEM-OSS (poglavje 3.1).
Davčni zavezanec, ki praga ne presega, se lahko odloči, da bo kraj obdavčitve namembna država članica. V tem primeru mora izbiro priglasiti davčnemu organu in jo uporabljati najmanj dve koledarski leti. Če se davčni zavezanec, ki praga ne presega, odloči za uporabo posebne unijske ureditve VEM, mora posebno ureditev uporabljati najmanj v tekočem koledarskem letu ter dveh naslednjih koledarskih letih.
Če je kraj obdavčitve dobav blaga na daljavo v drugi državi članici in davčni zavezanec ni vključen v posebno unijsko ureditev (več o tej ureditvi v poglavju 15.8), mora davčni zavezanec do 31. januarja leta po preteku leta, v katerem so opravljene te dobave, v elektronski obliki poročati o letnem prometu, ki ga je dosegel v posamezni državi članici, o obdobju poročanja in identifikacijski številki za DDV v namembni državi članici ter o datumu začetka oz. konca identifikacije za DDV v tej državi članici. Več o tem je dostopno na naslednji povezavi.
Ko bo slovenski kupec po katalogu naročil blago pri prodajalcu v Italiji, mu bo ta obračunal italijanski DDV (če še ni presegel praga). Če pa se je prodajalec identificiral za namene DDV v Sloveniji oziroma, če uporablja posebno unijsko ureditev, bo moral kupcu obračunati slovenski DDV. Navedeno pa velja le pri prodajah na daljavo iz držav članic, ne pa za dobave iz drugih držav (npr. iz Srbije), pri čemer gre za uvoz blaga.
Prodaja trošarinskih izdelkov je vedno obdavčena v državi članici, kjer se prevoz ali odpošiljanje konča (zanje ne velja limit).
***
11.3 Kraj opravljanja storitev
Po splošnem pravilu se kraj opravljanja storitev, ki jih prejme davčni zavezanec kot tak, določa glede na sedež naročnika storitev. Pri tem se za davčne zavezance za vse storitve, ki so jim opravljene, štejejo tudi davčni zavezanci, ki opravljajo tudi neobdavčljive dejavnosti in pravne osebe, ki niso davčni zavezanci, so pa identificirane za namene DDV.
Če se storitve opravljajo osebam, ki niso davčni zavezanci (končni potrošniki), je kraj opravljanja storitev kraj, v katerem ima izvajalec sedež svoje dejavnosti.
Za določitev kraja opravljanja določenih storitev pa veljajo posebna pravila, in sicer:navedena v nadaljevanju. Ker se kraj opravljanja nekaterih storitev (storitve posrednikov, storitve v zvezi z nepremičninami, storitve s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, zabavnih in podobnih prireditev, prevoz potnikov, pomožne prevozne storitve ter cenitve in dela na premičninah, če se dejansko izvajajo v drugih državah članicah, ipd.), ki jih davčni zavezanci opravljajo osebam, ki niso davčni zavezanci, določa v skladu s posebnimi pravili, ima to za posledico, da se mora izvajalec v državi članici, v kateri je kraj obdavčitve in kjer nima sedeža, identificirati za namene DDV oziroma se lahko prostovoljno vključi v Posebno ureditev VEM-OSS. Več o tem je pojasnjeno v podrobnejšem opisu Posebne ureditve VEM-OSS.
***
11.3.7 Kraj opravljanja telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja in elektronskih storitev osebam, ki niso davčni zavezanci
Kadar so te storitve opravljene osebi, ki ni davčni zavezanec, je kraj opravljene storitve kraj, kjer ima ta oseba sedež, stalno ali običajno prebivališče.
Upoštevati je treba še, da se vrednost navedenih storitev vključuje v prag 10.000 evrov (poleg teh storitev se v ta prag vključujejo tudi prodaje blaga na daljavo). Če davčni zavezanec tega praga ne presega, je kraj opravljanja storitev država, kjer ima izvajalec storitev sedež ali stalno oziroma običajno prebivališče (v skladu z načelom države članice sedeža izvajalca, torej v Sloveniji). Več o tem je pojasnjeno v podrobnejšem opisu Posebne ureditve VEM-OSS (poglavje 3.1).
Davčni zavezanec, ki praga ne presega, se lahko odloči, da bo kraj obdavčitve teh storitev kraj, kjer ima sedež prejemnik storitev. V tem primeru mora izbiro priglasiti davčnemu organu in jo uporabljati najmanj dve koledarski leti. Če se davčni zavezanec, ki praga ne presega, odloči za uporabo posebne unijske ureditve VEM, mora posebno ureditev uporabljati najmanj v tekočem koledarskem letu ter dveh naslednjih koledarskih letih.
Ne glede na prejšnji odstavek je v primeru, ko izvajalec storitev s sedežem, ali če nima sedeža, stalnim oziroma običajnim prebivališčem v Sloveniji, opravi storitve končnim potrošnikom v druge države članice v višini, ki ne preseže 10.000 evrov letnega prometa v tekočem ali predhodnem koledarskem letu, kraj opravljanja storitev država, kjer ima izvajalec storitev sedež ali stalno oziroma običajno prebivališče (v skladu z načelom države članice sedeža izvajalca, torej v Sloveniji). Da se kraj obdavčitve teh storitev določi po sedežu izvajalca, mora izvajalec storitev kumulativno izpolnjevati predpisane pogoje, in sicer:
- da ima sedež, ali če sedeža nima, stalno oziroma običajno prebivališče le v Sloveniji,
- da so storitve opravljene za končne potrošnike v drugih državah članicah Unije in ne v Sloveniji in
- da skupna vrednost tako opravljenih storitev brez DDV v tekočem ali predhodnem koledarskem letu ne presega zneska 10.000 evrov.
Davčni zavezanec, ki uporablja pravila glede kraja opravljanja storitev v skladu z načelom države članice sedeža (kraj opravljanja storitev je Slovenija), mora poslati poročilo o ustvarjenem prometu v preteklem letu in izjavo o izpolnjevanju pogojev davčnemu organu v elektronski obliki najpozneje do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto (na obrazcu DDV-TBE). Pri tem ni pomembno, ali je davčni zavezanec identificiran za namene DDV v Sloveniji ali ne.
Davčni zavezanec, ki z opravljenimi obravnavanimi storitvami v koledarskem letu preseže promet v znesku 10.000 evrov, mora od takrat naprej določiti kraj opravljanja storitev po prejemniku. Davčni zavezanec mora tako začeti uporabljati pravilo o kraju opravljanja storitev po državi potrošnje s prvo dobavo, s katero preseže promet v znesku 10.000 evrov.
Davčni zavezanec, ki izpolnjuje pogoje za določitev kraja opravljanja storitev po izvajalcu, lahko za določitev kraja opravljanja storitev prostovoljno uporablja obdavčitev po prejemniku. V tem primeru mora to pravilo uporabljati najmanj v tekočem in dveh naslednjih koledarskih letih. Če se davčni zavezanec odloči za uporabo pravil glede kraja opravljanja storitev v skladu z načelom države članice potrošnje, se mora za namene obračunavanja in plačevanja DDV bodisi identificirati za namene DDV v državi članici, kjer ima kupec sedež ali stalno oziroma običajno prebivališče bodisi prijaviti davčnemu organu uporabo posebne ureditve mini VEM.
Več o določanju kraja obdavčitve je pojasnjeno na naslednji povezavi[1].
***
15.7 Posebna ureditev za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Uniji – Neunijska ureditev
Posebna ureditev se lahko uporablja za vse storitve, katerih kraj opravljanja storitev je v državi članici skladno s pravili za določitev kraja opravljanja storitev, in tudi za dobave blaga na daljavo znotraj Unije in dobave blaga v državi članici z uporabo elektronskih vmesnikov, ki omogočajo dobavo Obveznost za plačilo DDV nastane v državi članici potrošnje, davek pa plača davčni zavezanec, ki nima sedeža, ob predložitvi posebnega obračuna DDV na poseben račun davčnega organa, ki nato nakaže državam članicam potrošnje pripadajoče zneske DDV.
Ta ureditev se uporablja za vse storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki nimajo sedeža svoje dejavnosti ali stalne poslovne enote v Uniji in katerih kraj opravljanja storitev je v državi članici skladno s pravili za določitev kraja opravljanja storitev ter so opravljene osebam, ki niso davčni zavezanci. Obveznost za plačilo DDV nastane v državi članici potrošnje, davek pa plača davčni zavezanec, ki nima sedeža, ob predložitvi posebnega obračuna DDV v državi članici identifikacije na poseben račun davčnega organa, ki nato prenakaže državam članicam potrošnje pripadajoče zneske DDV.
Več o tem najdete na naslednji povezavi Posebne ureditve VEM-OSS.
15.8 Posebna ureditev za prodajo blaga na daljavo znotraj Unije, za dobavo blaga v državi članici prek elektronskih vmesnikov, ki omogočajo dobavo, in za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki imajo sedež znotraj Unije, vendar ne v državi članici potrošnje – Unijska ureditev
To ureditev lahko uporablja davčni zavezanec, ki ima sedež svoje dejavnosti ali stalno poslovno enoto na ozemlju Unije za prodajo blaga na daljavo znotraj Unije, za dobavo blaga v državi članici prek elektronskih vmesnikov, ki omogočajo dobavo, in za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki imajo sedež znotraj Unije, vendar ne v državi članici potrošnje. Država članica identifikacije mora biti država članica, v kateri ima davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti ali svojo poslovalnico. Davčni zavezanec ne sme imeti sedeža svoje dejavnosti ali stalne poslovne enote v državi članici potrošnje. Davčni zavezanec ne more uporabljati sistema mini VEM za storitve, ki so opravljene v državi članici, v kateri ima sedež ali poslovno enoto.
Ta ureditev se lahko uporablja za vse storitve, opravljenih osebam, ki niso davčni zavezanci in tudi za dobave blaga na daljavo znotraj Unije in dobave blaga v državi članici prek elektronskih vmesnikov, ki omogočajo dobavo.
V Sloveniji lahko unijsko ureditev uporablja davčni zavezanec:
- ki nima sedeža v državi članici potrošnje, ima pa sedež v Sloveniji,
- ki nima sedeža v Uniji, ima pa poslovno enoto v Sloveniji in
- ki nima v Uniji niti sedeža niti stalne poslovne enote, opravlja pa dobave blaga, ki ga skladišči v Sloveniji in katerega odpošiljanje ali prevoz v državo članico potrošnje se začne v Sloveniji.
Obveznost za plačilo DDV nastane v državi članici potrošnje, davek pa plača davčni zavezanec, vključen v posebno ureditev, ob predložitvi posebnega obračun DDV v državi članici identifikacije na poseben račun davčnega organa, ki nato prenakaže državam članicam potrošnje pripadajoče zneske DDV.
Posebno ureditev lahko v Sloveniji tako uporablja le davčni zavezanec, ki ima sedež ali poslovno enoto v Sloveniji in opravlja telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve znotraj Unije osebam, ki niso davčni zavezanci in nimajo sedeža ali bivališča v Sloveniji. Davčni zavezanec te ureditve ne more uporabljati za dobave, ki jih je opravil v Sloveniji. Če prijavi uporabo te posebne ureditve, mora vse obveznosti po tej ureditvi izpolnjevati v Sloveniji za tekoče koledarsko leto in še dve naslednji koledarski leti.
Več o tem najdete na naslednji povezavi Posebne ureditve VEM-OSS.
15.9 Posebna ureditev za prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga – Uvozna ureditev
V Sloveniji lahko to ureditev za prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih država uporablja:
- davčni zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji,
- davčni zavezanec, ki nima sedeža znotraj Unije, ima pa v Sloveniji stalno poslovno enoto,
- davčni zavezanec, ki nima sedeža znotraj Unije in imenuje posrednika, ki ima sedež v Sloveniji,
- davčni zavezanec, ki nima sedeža znotraj Unije in imenuje posrednika, ki nima sedeža znotraj Unije, ima pa stalno poslovno enoto v Sloveniji in ima sedež v tretji državi, s katero je Unija sklenila sporazum o medsebojni pomoči, katerega področje uporabe je podobno področju uporabe Direktive Sveta 2010/24/EU in Uredbe Sveta (EU) št. 904/2010, ter prodaja blago na daljavo iz te tretje države.
Davčni zavezanec uporablja posebno ureditev za vse svoje prodaje na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga, razen trošarinskih izdelkov, v pošiljkah z realno vrednostjo največ 150 eurov.
Več o tem najdete na naslednji povezavi Posebne ureditve VEM-OSS.
Vir: FURS, 22. 9. 2021
[1] Poglavje Spremembe in dopolnitve Zakona o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 77/18).
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
