Škoda, da se vlada ni bolj potrudila in nam omogočila dobro vedeti, pravilno razumeti in razumno zaupati.
Javnost ima pravico spraševati, dvomiti, vedeti in razumeti. Oblast ima dolžnost odgovarjati, pojasnjevati in ravnati v skladu v mednarodnim pravom, ustavo, zakonodajo ter medicinsko etiko in deontologijo. Sodna veja oblasti pa ima dolžnost nadzirati pravne politike oblasti in skrbeti za njihovo ustavnost in zakonitost. Oblast, javni funkcionarji, javne institucije in javne ustanove si morajo odgovorno, skrbno, natančno in prepričljivo prizadevati, da bi bilo dvomov, kritik, dozdevnih naključij, sivine, nesporazumov in zmotnih prepričanj v javnosti ter posledično nezaupanja javnosti čim manj.
1. Testi
Na pasti in težave hitrih in PCR testov opozarjajo mnogi strokovnjaki. Tuji in domači. Med drugim tudi Iniciativa slovenskih zdravnikov. Povzemam pa ugotovitve iz znanstvenega članka slovenskega raziskovalca, z naslovom Uporaba qPCR testov za detekcijo SARS-CoV-2 v Sloveniji, ki še čaka na (predvideno) objavo. V njem avtor ugotavlja, da je epidemija virusa SARS-CoV-2 prerasla v pandemijo in da je postalo očitno, da »je za uspešno zajezitev virusa zanesljiva detekcija ključnega pomena.« Glede uporabe qPCR testa, ki se uporablja v Sloveniji, avtor pojasnjuje, da ga proizvajalec ni predvidel za diagnostične namene. Zlati standard za detekcijo SARS-CoV-2, priporočen s strani WHO, je po besedah avtorja t.im. »Dorsten - Corman test«. Pri tem testu »se najprej odvzame bris, izolira celokupni RNK, ki se nato obratno prepiše v cDNK in se kvantificira s PCR analizo (qPCR).« V članku so predstavljene pomanjkljivosti tega testa, kot se trenutno izvaja po svetu in v Sloveniji. »Največja pomanjkljivost se kaže pri začetnem oligonukleotidu RdRp_SARSr-R, ki prilega na genu RdRp in kodira za od RNK odvisno RNK polimerazo (ang. »RNA dependent RNA polymarase«). Zaradi slabih termodinamičnih lastnosti tega začetnega oligonukleotida se limit detekcije zviša na 1000 molekul viralnega cDNK. SARS-CoV-2 je RNA virus in če želimo za njegovo detekcijo uporabiti metodo PCR, ki deluje samo na DNK molekulah, moramo vzorec, ki potencialno vsebuje tudi viralni RNK (ki ga želimo detektirati), najprej prepisati iz RNK nazaj (reverzna transkripcija) v komplementarni DNK (cDNK), z encimom reverzna transkriptaza. Hkrati opozorim na dejstvo, da pražni cikel (Ct) 37, ki se pri nas tretira kot meja za pozitiven rezultat na qPCR testu, predstavlja tveganje za napačne rezultate. Nove študije so pokazale, da z brisom, ki je imel Ct višji od 34, ni več možno inficirati celične kulture in izolirati virusa. Predlagam odprt dostop do anonimiziranih Ct vrednosti, pregled Ct vrednosti qPCR testov in njihovo korelacijo s potekom bolezni ter implementacijo izsledkov. Tako bi potencialno izboljšali obstoječe protokole zdravljenja, zmanjšali število hospitalizacij in spremenili nabor ter obseg ukrepov za zajezitev covid-19.«
V članku z naslovom Epidemiološka priporočila glede oseb, ki so prebolele covid-19, avtorjev prof. dr. Janez Tomažič, dr. med.; asist. dr. Rajko Saletinger, dr. med.; Gabriele Turel, dr. med.; prof. dr. Alojz Ihan, dr. med.; Mario Fafangel, dr. med.; acad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc, dr. med.; asist. dr. Tadeja Kotar, dr. med.; prof. dr. Miroslav Petro-vec, dr. med.; prof. dr. Bojana Beović, dr. med.; doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med.; prim. dr. Alenka Trop Skaza4; dr. med., dr. Milan Krek, dr. med., lahko preberemo tudi naslednje: "V 26 primerih je bila kultivacija virusa uspešna. Ob tem je pomemben podatek, da kultivacija ni bila uspešna v primeru, ko je bil pri pozitivnem brisu pomnoževalni cikel večji od 24 (angl. cycle threshold-Ct, pražni cikel) ter je od pojava simptomov in znakov bolezni minilo več kot 8 dni."
Javnost mora vedeti, ali so testi, ki se uporabljajo, od proizvajalcev sploh predvideni za diagnostiko. Tudi, kako zanesljivi so in kako se oblast ter z njo sodelujoča zdravstvena stroka spoprijema s pastmi in težavami glede uporabljanih testov. Navsezadnje je uporaba testov eno od bistvenih sredstev za odločanje o ukrepih, določanje barv statističnim regijam in za uradno ugotavljanje zdravstvenega stanja celotnega prebivalstva. Končno so testi in testiranja predpogoj za uresničevanje več ustavnih pravic in svoboščin.
Pravno pomemben je tudi odgovor na vprašanje, ali gre pri testih za »zdravstveni pregled« ali za »medicinski poseg«? Odgovor na to vprašanje je posebej pravno pomemben za pravna razmerja med delavci in delodajalci.
2. Maske
Višje Sodišče v Kopru je »prehitelo« ustavno sodišče in je v sodbi PRp 24/2021, z dne 18. marec 2021, ugotovilo, da v Sloveniji pravno ne obstaja prekršek glede mask in nošenja mask. Citiram zadnjo točko sodbe Višjega sodišča v Kopru: “8. Ker kršitev pravil o uporabi mask v nobenem predpisu ni določena kot prekršek, je moralo pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe že po uradni dolžnosti sodbo spremeniti, tako da se zahtevi za sodno varstvo ugodi in se postopek o prekršku ustavi, ker očitano dejanje ni prekršek (deveti odstavek 163. člena ZP-1).”
Enako je presodilo tudi nekaj okrajnih sodišč, na primer v Celju in Kočevju. Enako naj bi presodilo tudi Višje sodišče v Mariboru, a nam s kolegi ni uspelo najti sodbe na spletu.
Velja še omeniti, da so sodišča, ki so ugotovila neobstoj prekrška glede mask v slovenskem pravnem redu, v obrazložitvah sodb hkrati apelirala na javnost, da naj se ravna po zdravstvenih priporočilih in oblastnih ukrepih, tudi glede nošenja mask.
Nekaj strokovnih analiz o negativnih vplivih nošenja mask na človekov organizem in zdravje je na voljo. Vpliv mask na človekov organizem, na njegovo počutje in zdravje je znaten, če mora oseba dlje časa in večkrat tedensko nositi masko več ur. Povzemam (po besedah avtorjev) »prvo celovito in obsežno študijo« znanstvenikov Kai Kisielinski, Paul Giboni, Andreas Prescher, Bernd Klosterhalfen, David Graessel, Stefan Funken, Oliver Kempski, Oliver Hirsch, predstavljeno v članku z naslovom Is a Mask That Covers the Mouth and Nose Free from Undesirable Side Effects in Everyday Use and Free of Potential Hazards? (International Journal of Environmental Research and Public Health, let. 18, št. 18, 20. april 2021). Znanstvena objava ugotavlja, da so številne države uvedle ukrep nošenja mask v javnih prostorih. Do te znanstvene objave, navajajo avtorji, ni bilo še nobene celovite raziskave o škodljivih vplivih mask na zdravje ljudi. »Cilj raziskave je bil zato najti, preizkusiti, ovrednotiti in zbrati znanstveno dokazane in sorodne negativne stranske učinke nošenja mask. Za kvantitativno oceno je bilo uporabljenih 44 študij, ki so bile večinoma eksperimentalne študije. Za vsebinsko oceno pa je bilo uporabljenih 65 publikacij.« Literatura je, po besedah avtorjev, »razkrila pomembne škodljive učinke mask na številnih področjih«. V članku se avtorji sklicujejo na psihološko in fizično poslabšanje zdravja ljudi in na več simptomov, ki so v članku opisani. Zaradi doslednosti, ugotavljanja ponavljajočih posledic in enotne predstavitve učinkov nošenja mask z zornega kota različnih področij/disciplin uporabljajo opisno definiciji (če sem pravilno poslovenil) »z-masko-inducirani sindrom izčrpanosti« (angl. »Mask-Induced Exhaustion Syndrome«, MIES). »Objektivizirano vrednotenje je pokazalo spremembe v dihalni fiziologiji uporabnikov mask, s pomembno korelacijo padca O2 in utrujenostjo (p <0,05), sočasnim »grozdnim« pojavljanjem dihalne okvare in padcem O2 (67%), N95 maska in povečanje CO2 (82%) , N95 maska in padec O2 (72%), N95 maska in glavobol (60%), okvara dihal in dvig temperature (88%), pa tudi dvig temperature in vlaga (100%) pod maskami. Razširjeno nošenje mask v splošni populaciji bi lahko povzročilo različne učinke in posledice na številnih medicinskih področjih«, zaključijo avtorji.
Prepričan sem, da so te ugotovitve pomembne in da do njih nikakor ne gre biti ravnodušen.
3. Cepiva
Na probleme glede novih cepiv za bolezen covid opozarjajo mnogi strokovnjaki. Med drugim tudi skupina zdravnikov, ki se zavzemajo za spoštovanje medicinske etike tudi pri odnosu do bolezni covid (angl. »Doctors For Covid Ethics«). V povzetku svojega javnega poziva navajajo naslednje:
»Nujnost: Imunokompetentni posamezniki so zaščiteni pred SARS-CoV-2 s celično imunostjo. Cepljenje skupin z majhnim tveganjem zato ni potrebno. Za imunsko oslabljene posameznike, ki zbolijo za COVID-19, obstaja vrsta načinov zdravljenja, ki so se izkazali za varna in učinkovita. Zato je tudi cepljenje ranljivih skupin ljudi prav tako nepotrebno. Tako imunokompetentne, kot ranljive skupine ljudi so bolje zaščitene pred različicami SARS-CoV-2 z naravno pridobljeno imunostjo in obstoječimi zdravili, kot pa s cepljenjem.
Učinkovitost: Cepiva Covid-19 nimajo izvedljivega mehanizma delovanja proti okužbam dihalnih poti s SARS-CoV-2. Indukcija protiteles ne more preprečiti okužbe s povzročiteljem, kot je SARS-CoV-2, ki prodre skozi dihala. Poleg tega nobeno preskušanje cepiv ni predložilo nobenega dokaza, da cepljenje preprečuje prenos okužbe s cepljenih posameznikov; spodbujanje cepljenja s sklicevanjem na "zaščito drugih" torej dejansko nima stvarne podlage.
Varnost: Cepiva so nevarna tako za zdrave posameznike, kot za tiste z že obstoječo kronično boleznijo, in sicer iz naslednjih razlogov: tveganje smrtnih in nesmrtonosnih motenj strjevanja krvi, vključno z motnjami krvavitve, trombozo v možganih, možgansko kapjo in srčnim infarktom; avtoimunske in alergijske reakcije; poslabšanje bolezni, odvisno od protiteles; nečistoč v cepivih, zaradi hitre proizvodnje in neurejenih proizvodnih standardov.«
Ta in podobna svarila se mi nikakor ne zdijo nepomembna. Javnosti je treba vsa ta vprašanja resnicoljubno in prepričljivo pojasniti. Navsezadnje gre pri cepljenju za invaziven medicinski poseg, ki zadeva posameznikovo fizično in moralno integriteto. Predvsem pa gre za vprašanje dolgoročnega zdravja, varnosti in zdravljenja slehernega posameznika in celotne javnosti. Končno gre, v kombinaciji s testiranjem in uradnim zdravniškim potrdilom o prebolelosti bolezni covid, tudi za osrednji predpogoj uresničevanja več ustavnih pravic in svoboščin (t.im. trojček PCT: ali-prebolel-ali-cepil-ali-testiral).
4. Odnos med vlado in strokovno posvetovalno skupino
Verjamem, da bi slovenska javnost želela vedeti, kakšen je bil v obdobju marec 2020-maj 2021 odnos med vlado in strokovno posvetovalno skupino. Tudi, kako se je spreminjal in do kakšnih skrajnosti je vodil. Predvsem pa, koliko »protikoronskih« ukrepov je bilo sprejetih brez potrebne (seveda tudi brez z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-83/20 zahtevane) strokovne podlage ali utemeljenosti. In v kakšnem obsegu. Tudi, kateri ukrepi so bili sprejeti brez soglasja medicinske stroke ali celo v nasprotju s prepričanji stroke. To je mogoče ugotoviti ob branju zapisnikov sej strokovne posvetovalne skupine vlade in ločenih mnenj določenih članov; to so informacije javnega značaja. Javnost ima pravico to vedeti. Mediji imajo dolžnost, da javnost o tem obveščajo. Zlasti RTV Slovenija - zaradi svoje sistemske funkcije in družbene vloge, določene z zakonom.
Zato sem javno objavil vljudni apel medijem, da javnost o tem obvestijo.
5. Bistvene informacije, ki jih bojda ni
Od začetka izrednih družbenih razmer, marec 2020, do današnjega dne naslavljamo oblast in določene institucije (vlado, strokovno posvetovalno skupino vlade, NIJZ, ministrstvo za zdravstvo, oba UKC-ja, obe medicinski fakulteti, urad vlade za komuniciranje) z vprašanji, ki zadevajo najpomembnejša, zatorej bistvena vprašanja uradne pandemije. Odgovorov na ta vprašanja ne dobimo. Če dobimo odgovor, se ta praviloma glasi: »Zahtevanih informacij nimamo, zato vam jih ne moremo posredovati.«
Na ustavnem sodišču so že dolge mesece tudi dokazila o tem problemu. Z argumenti, da se s tem, med drugim, krši tako omenjena odločba ustavnega sodišča, kot tudi pravica javnosti do obveščenosti.
Med informacijami, ki jih državljanke in državljani upravičeno zahtevajo/mo, do katerih pa ni mogoče priti, ker po besedah zgoraj naštetih organov in institucij »ne obstajajo«, so predvsem naslednje informacije:
1. Znanstvene raziskave in dokazi, da je Covid-19 nedvomno posebej splošno nevarna in nalezljiva bolezen, znatno nevarnejša in hujša od npr. gripe;
2. Znanstvene dokazi in študije, kako pride do prenosa virusa okužbe, kapljično ali aerosolno;
3. Znanstvene raziskave, dokazi, da so (običajne, medicinske) maske koristna in učinkovita zaščita pred Sars-Cov-2;
4. Znanstveni dokazi o izolaciji virusa Sars-Cov-2, v skladu s Kochovimi postulati;
5. Znanstvene študije, ki dokazujejo vzročne zveze med virusom, boleznijo in smrtnimi primeru;
6. Certifikati o ustreznosti qPCR testa za učinkovito in zanesljivo odkrivanje okužbe s Sars-Cov-2 in o njegovem diagnostičnem namenu; 7. Podatki o številu amplifikacijskih ciklov, ki se jih uporablja v Sloveniji, od začetka testiranja do danes, po mesecih, z razlago vpliva ciklov na rezultate;
8. Podatki o tem, koliko odstotkov od števila pozitivnih na testiranju na Sars-Cov-2 je:
9) Znanstvene dokaze, da je medicinska maska primerna, potrebna in neškodljiva zaščita za nošenje tudi po 8 ur dnevno, med opravljanjem dela, na delovnem mestu, pa (in zlasti) za otroke (pri čemer smo sami predložili nemško izvedensko oceno o škodljivih vplivih mask na organizem, zlasti pri otrocih in mladostnikih, seveda tudi pri bolnikih s kroničnimi obolenji dihal);
10) Tudi, kako je s FFP2 maskami;
11) Dokaze, da so medicinske maske, ki so v prodaji pri nas, neoporečne, da ne vsebujejo zdravju škodljivih snovi in sterilne – prosili smo za deklaracijo o sestavi mask (material, s kakšnimi snovmi so obdelane – pomembno zlasti za ljudi, ki morajo maske nositi več dni v tednu in več ur);
12) Podatek, kdo v Sloveniji preverja neoporečnost mask, ki so v prodaji in uporabi;
13) Podatke o pojavnosti gripe, v grafični obliki, za Slovenijo, z njeno primerjavo z boleznijo covid;
14) Podatke o tem, koliko smrti, zabeleženih kot covid je bilo v DSO-jih in koliko izven DSO-jev;
15) Podatke o drugih primerih smrti, brez prisotnosti covid;
16) Znanstveno in klinično utemeljene podatke o neoporečnosti in varnosti cepiv;
17) Podatke o tem, da vsa cepiva ustrezajo splošno uveljavljenim načelom in pravilom medicinske znanosti, etike in deontologije (s predložitvijo zdravniških pojasnil, zakaj cepiva niso nujna, učinkovita in varna ter s prošnjo za opredelitev do teh pojasnil);
18) Pojasnilo, zakaj se alternativne možnosti zdravljenja, poleg cepljenja, javnosti ne predstavijo in katere so te možnosti (navedli smo določena zdravila, kot so Ivermectin, Hidroksiklorokin, v kombinaciji s cinkom, Sumamed, Camoquine, Flavoquine in druge kinine, Budesonide (glukokortikoid) in vodikov peroksid);
19) Pojasnilo, zakaj se pri spoprijemanju s to boleznijo ne uporabljajo druge in dodatne laboratorijske preiskave – in s prošnjo za komentar medicinskih pojasnil, dostopnih na povezavah: https://www.rtvslo.si/./rezultat./568841; https://www.rtvslo.si/./ali-se-posveca-premajhna./569429;
20) Kriteriji, po katerih se presoja potrebo po nadaljnjem presejalnem programu – testiranje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju (VIZ) - ustavno sodišče je namreč 27. 8. 2020 presodilo, da je potrebno ukrepe tedensko presojati, oz. pretehtati, ali še obstaja potreba po določenem ukrepu (ker, kot to določa tudi 39. člen ZNB, drugi ukrepi niso na voljo, oziroma zadostni), zato se je zahtevalo natančne informacije, katere kazalnike se presoja, po kakšni metodologiji se jih presoja in kakšna so odstopanja za vsak kazalnik posebej;
21) Število potrjenih pozitivnih testov, izključno na presejalnem testiranju za zaposlene v VIZ, za vsak teden posebej - informacija naj vključuje le potrjene primere, ne lažno pozitivnih, kot se na posameznih lokacijah še vedno dogaja - številke in odstotki naj bodo izkazani za vsak teden posebej: število testiranih, število potrjeno pozitivnih in odstotek;
22) Vprašanje, zakaj se še naprej ignorira prisiljujočo družbeno nujnost po nameščanju sistemov za čiščenje in odvajanje izdihanega zraka iz zaprtih prostorov;
23) Vprašanje, zakaj je vlada s Sklepom o uporabi ukrepov, ki jih določa Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB), pri pandemiji COVID-19, z dne 13. marca 2020, določila, da se pri pandemiji uporabljajo splošni in posebni ukrepi, ki jih ZNB določa za kugo ali virusno hemoragično mrzlico, po povzročiteljih iz 1. skupine (ebola, denga, lassa, marburg) ... In tako dalje.
Odgovor je vselej enak: informacij ni.
Pred tremi dnevi je NIJZ izdal zavrnilno odločbo na zahtevo za posredovanje informacij: "Kakšno je število oseb, ki so dobile COVID-19 v UKC-jih in koliko njim se je s tem življenje zaključilo?« Razlog:informacij nimajo.
Javnost ima pravico vedeti in razumeti. Oblast pa ima dolžnost vse zdravstvene ukrepe in posege v pravice in svoboščine prepričljivo utemeljiti.
6. Klasifikacija bolezni
Vlada RS je s Sklepom o uporabi ukrepov, ki jih določa Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB), pri pandemiji COVID-19, z dne 13. marca 2020, določila, da se pri pandemiji uporabljajo splošni in posebni ukrepi, ki jih ZNB določa za kugo ali virusno hemoragično mrzlico, po povzročiteljih iz 1. skupine (glej zgoraj). Za takšno klasifikacijo oblast ni ne navedla ne predložila znanstvenih argumentov. Enostavno storila je tako. Javnost pa ima pravico do pojasnila in razumevanja, zakaj je bilo to storjeno – z vidika medicinske znanosti.
Vtis, da večji del podzakonskih predpisov in ukrepov temelji na domnevah, ne zanesljivih znanstvenih dognanjih, je močan. Podlaga vseh podzakonskih pravnih aktov in ukrepov pa je 39. člen ZNB, o katerem ustavno sodišče še vedno ne odloči, ali je ali ni v skladu z ustavo in ki je po prepričanju dveh sodnic in dveh sodnikov ustavnega sodišča, pojasnjenem v njihovih ločenih mnenjih k ustavnosodni odločbi št. U-I-83/20, »podnormiran«.
Ob takšnih dejstvih in v takšnih okoliščinah so vprašanja, poizvedovanja, dvom, kritika in nezaupanje pomembnega dela javnosti še toliko bolj legitimna drža.
7. Od posredne prisile k večji posredni prisili
Pravna politika oblasti zdaj že temelji na omenjenem, t.im. PCT pravilu: prebolel-cepljen-testiran. Država, v sodelovanju z medicinsko stroko, izvaja zelo intenzivno kampanjo za cepljenje. Ta kampanja je tako zelo intenzivna, da država zanjo uporablja tudi osebne podatke državljank in državljanov – in to celo brez njihove in naše privolitve: država pošilja sms sporočila, v katerih poziva ljudi k cepljenju. Oblast to počne na temelju določbe, ki je bila vrinjena v protikoronski paket, PKP-zakon. Osrednji prijem te kampanje je naslavljanje posameznikove vesti in moralnega sebstva, njegove odgovornosti za dobrobit drugih ljudi in njegove odgovornosti pred dobrobitjo drugih ljudi. Njegove tovrstne »solidarnosti.« Takšen oblastni prijem je podkrepljen z ustrahovanjem, kaj se utegne zgoditi, če se oseba ne odloči cepiti, utegne pa se ji zgoditi nekaj slabega. Takšen oblastni prijem je, kot rečeno, podkrepljen celo s pogojevanjem možnosti uresničevanja več ustavnih pravic in svoboščin. Prehod državne meje in turizem sta pogojena s PCT pravilom. Država je v vmesnem času sprejela še spremembe in dopolnitve ZNB, torej ZNB-B, ki pomeni začetek pogojevanja vpisov v vzgojno-izobraževalne zavode in visokošolske zavode s cepljenjem. Nadaljeval se bo s pogojevanjem opravljanja določenih poklicev s cepljenjem, verjetno pa tudi s pogojevanjem obiskovanja javnih krajev, prostorov in dogodkov s cepljenjem. Ob vsem drugem pa je tu še načrt o »cepilnih potnih listih« ali »karticah«, ki so jih dokumenti o načrtovanju pravnih politik EU omenjali že leta 2018, morda tudi prej.
Z vidika ustavnopravne teorije in filozofije prava je vse to najmanj zelo sporno. Seveda pa tehtni pomisleki, da je vse to dogajanje, ali del tega dogajanja v nasprotju z mednarodnim pravom in ustavo, niso več od pomislekov – dokler o tem ne presodi in odloči ustavno sodišče. A tudi to sodišče se zdi (to je moja domneva) vpeto v interne probleme, saj je odlašanje sodišča z odločitvijo o najpomembnejših ustavnopravnih vprašanjih glede protikoronskih pravnih predpisov in ukrepov že tolikšno, da postaja neodgovorno. Nisem edini, ki zato do tega sodišča nima več posebnih pričakovanj. Prav tako ne do ESČP. Sodba v primeru Vavrička in drugi proti Republiki Češki se mi zdi najbolj presenetljiva in najnevarnejša sodba v zgodovini delovanja tega sodišča. In naključij pri tej sodbi je preveč, tudi preveč prosojna so, da bi jih imeli za gola naključja.
8. Karantena
ZNB v 19. členu določa:
»Karantena je ukrep, s katerim se omeji svobodno gibanje in določijo obvezni zdravstveni pregledi zdravim osebam, ki so bile ali za katere se sumi, da so bile v stiku z nekom, ki je zbolel za kugo, virusno hemoragično mrzlico (Ebola, Lassa, Marburg) ali nalezljivo boleznijo, za katero je minister, pristojen za zdravje, ali Vlada Republike Slovenije na podlagi četrtega odstavka 7. člena tega zakona razglasila epidemijo, v času njegove kužnosti.
Karanteno odredi minister, pristojen za zdravje na predlog Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Zoper odločbo o odreditvi karantene ni pritožbe.«
Približno eno leto je jasno, da zapoved karantene velja za bolezen covid. Zato se nekaj vprašanj o tem zdi legitimnih. Zapisal bom tri vprašanja, ki sem jih od ljudi prejel tudi sam.
1. Ponovljeno vprašanje: zakaj je vlada s Sklepom o uporabi ukrepov, ki jih določa Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB), pri pandemiji COVID-19, z dne 13. marca 2020, določila, da se pri pandemiji uporabljajo splošni in posebni ukrepi, ki jih ZNB določa za kugo ali virusno hemoragično mrzlico, po povzročiteljih iz 1. skupine (ebola, denga, lassa, marburga)? Ali ima oblast za takšno klasifikacijo znanstvene argumente?
2. Kdaj je človek zdrav: ko nima bolezni ali ko nima bolezni covid?
3. S katerimi znanstvenimi argumenti je pogojena in določena politična odločitev, da je ob vsakem sumu na bolezen covid potrebna karantena posameznika? Ali drugače, s katerimi znanstvenimi dokazi je utemeljena domneva, da je sleherna okužba s covid nevarnejša od vseh drugih prenosljivih bolezni?
Ljudje imajo pravico do pojasnil oblasti. Ta pa ima dolžnost, da si po najboljših močeh prizadeva za razumevanje njenih početij in odločitev pri ljudeh.
9. Razumno in nerazumno
Več je nerazumnosti, neživljenjskosti in napak pri početjih oblasti, sprejetih pravnih predpisih in zdravstvenih ukrepih, več bo vprašanj, dvomov, kritike in nezaupanja pri ljudeh. Nerazumnosti, neživljenjskosti in napak pa je enostavno preveč. Prepoved prehajanja občinskih mej in mej statističnih regij. Policijska ura. Nelogična ravnanja glede na statistične kazalnike. Neobstoj določenih informacij. Protislovja. Ravnodušen odnos do stvarno utemeljenih predlogov. Občasna trenja med oblastjo in stroko. Pogoste kadrovske zamenjave. Izjave in ravnanja predstavnikov oblasti. Zapisniki sej strokovne posvetovalne skupine. Enostransko obveščanje javnosti in necelostno predstavljanje statističnih podatkov, brez širšega konteksta. Molk oblasti in strokovne posvetovalne skupine glede alternativ cepljenju - zdravil. Razlikovanje med poslovnim in zasebnim namenom obrokov v restavracijah in nočitev v turističnih nastanitvah. Celo razlikovanje med pravnimi osebami in zasebniki pri pranju avtomobila. Politični sodni proces proti mariborskim dijakom in dijakinjam. Policizem. Penalizacija disidentstva. Globe zaradi rogljičkov. Prepoved konzumiranja hrane na javnem kraju. Maske na prostem. Polni nakupovalni centri in prazna gledališča. Podobe iz poletja 2020, ko so se gosti nabito polne restavracije, prešerno razposajeni in tesno drug ob drugem za mizo, morali do točilnega pulta ali toalete sprehoditi z masko na obrazu. Prepoved, da bi petčlanska družina obedovala v restavraciji za isto mizo. Pogojevanje prestopa državne meje s plačilom kazni. Pogojevanje določenih ravnanj s pripadnostjo istemu gospodinjstvu. Zanemarjanje duševnega zdravja ljudi. Zdrsi na področju vzgoje in izobraževanja. Resne in daljnosežne težave najmlajših in mladih ljudi. Kriteriji za dodeljevanje finančne pomoči države. Finančno motivirani molk zaposlenih v javni upravi. Itd. Seznam je dolg. Predolg.
Ob vsem tem pa silovito etiketiranje, stigmatiziranje in vrednostno obsojanje tistih ljudi, ki postavljajo vprašanja in terjajo odgovore, dvomijo, izražajo kritiko in zavračajo stoični konformizem.
Zagotovo še zdaleč ni vse tako, kot bi moralo biti.
Ljudje imajo pravico spraševati, dvomiti, kritizirati, vedeti in razumeti.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
