Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES je stopila v veljavo 17. septembra 2014, uporabljati pa se je začela 1. julija 2016.
Predlog zakona bo zagotovil nacionalno pravno ureditev za področje storitev zaupanja, kjer Uredba 910/2014/EU to dopušča oziroma omogoča nacionalne postopke in ureditev. Na področju elektronske identifikacije pa predlog zakona vključuje tudi ureditev izdajanja nacionalne elektronske identitete, česar sicer Uredba 910/2014/EU ne ureja in slednje prepušča samim državam. Republika Slovenija bo s sprejemom predlaganega zakona tako omogočila pripravo in priglasitev svoje sheme elektronske identifikacije za čezmejno poslovanje in tako bo svojim državljanom omogočila elektronsko identifikacijo pri dostopu do vseh storitev javnega sektorja na notranjem trgu EU, torej tako elektronsko poslovanje na nacionalni ravni kakor tudi čezmejno poslovanje.
Poglavitne rešitve v zakonu so:
- rešitev enotne elektronske identitete, ki jo izda država slovenskim državljanom in državljankam ter pod določenimi pogoji tudi tujcem na enem ali več sredstvih elektronske identifikacije;
- zagotovitev nacionalne pravne ureditve za področje storitev zaupanja, kjer Uredba 910/2014/EU dopušča oziroma omogoča nacionalne postopke in ureditev;
- vpeljava enoličnega identifikatorja fizične osebe ali poslovnega subjekta pri elektronskem poslovanju (tako imenovani EŠEI);
- zagotavljanje ponudnikom elektronskih storitev, registriranim v Republiki Sloveniji, možnost uporabe informacijske rešitve za uporabo sredstev elektronske identifikacije, izdanih s strani izdajatelja sredstva elektronske identifikacije, ter možnost preverjanja EŠEI na podlagi identifikacijske oznake sredstva elektronske identifikacije;
- omogočanje brezplačnega preverjanja podatkov v verodostojnem viru za identifikacijo ob kvalificiranih potrdilih, ki jih izdajo ponudniki kvalificiranih storitev zaupanja;
- možnost uporabe centralne storitve za spletno prijavo in elektronski podpis organov javnega sektorja ter ponudnikov elektronskih storitev.
Predlog zakona je vsebinsko povezan tudi s predvideno spremembo Zakona o osebni izkaznici, saj mora za izdajo nove biometrične osebne izkaznice veljati tudi predlagani Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja. Šele ta namreč opredeljuje izdajanje elektronske identitete s strani države na enem ali več sredstvih elektronske identifikacije.
Vir: Ministrstvo za javno upravo, 8. 4. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
