DAVEK NA DODANO VREDNOST
11 2. 2021
Splošno o DDV
sprememba dokumenta
***
Več na povezavi: Splošno o DDV, 5. izdaja, februar 2021
_________
Podrobneje (samo novo dodano v dokumentu):
1.1.1 Skladiščenje na odpoklic
V skladu z 9.a členom ZDDV-1 se za dobavo blaga iz Slovenije v drugo državo članico, opravljeno za plačilo, ne šteje prenos blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, če se prenos opravi v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic.
Več o tem v podrobnejšem opisu Spremembe zakonodaje na področju DDV (poglavje 2.0, 2. točka – Posebna ureditev skladiščenja na odpoklic).
in
6.4 Popravljanje napak v obračunu DDV
Davčni zavezanec lahko najpozneje do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka vključi popravke napak iz preteklih davčnih obdobij v tekoči obračun DDV. Popravljanje napak v obračunu DDV na podlagi samoprijave ni več mogoče, ko prvič nastopi ena izmed okoliščin iz prejšnjega stavka (88.b člen ZDDV-1).
Davčni zavezanec v primeru popravka napak iz preteklih obdobij v tekočem obračunu, ker je bila davčna obveznost izkazana prenizko oziroma presežek previsoko, obračuna in plača obresti v višini 3 % letno.
Davčni zavezanec vključi popravke za pretekla davčna obdobja v ustrezna polja obračuna DDV, hkrati pa mora v razdelek »Samoprijava/popravek« zaradi izračuna obresti vpisati znesek DDV (pozitivne vrednosti), ki je predmet popravka, po posameznih davčnih obdobjih. V tabelo se vpiše davčno obdobje, za katerega davčni zavezanec popravlja podatke.
Obresti se izračunajo za obdobje od prvega dne, ki sledi zadnjemu delovnemu dnevu naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja, v katerem bi moral biti vključen pravilen znesek DDV, do poteka roka za plačilo DDV po obračunu, v katerem je vključen pravilen znesek DDV, če gre za povečanje davčne obveznosti, oziroma do dneva predložitve obračuna, v katerem je vključen pravilen znesek DDV, če gre za zmanjšanje presežka DDV.
Davčni zavezanec, ki je že predložil obračun DDV in je pred iztekom roka za predložitev tega obračuna ugotovil, da je obračunal napačno davčno obveznost, lahko že vloženi obračun nadomesti z novim, razen če ni po tem obračunu zahteval vračilo DDV.
Davčni zavezanec, ki popravi napake iz preteklih davčnih obdobij v skladu z 88.b členom ZDDV-1, se razbremeni odgovornosti za prekršek.
Več o popravljanju napak iz preteklih obdobij v tekočem obračunu DDV po 88.b členu je navedeno v Pojasnilu FURS, št. 4230-145/2017 z dne 7.3.2017 in 20.6.2019.
6.5 Predložitev obračuna DDV po roku za predložitev
Davčni zavezanec lahko najpozneje do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka predloži obračun DDV, ki ga ni predložil v predpisanem roku. Predložitev obračuna DDV na podlagi samoprijave ni več mogoča, ko prvič nastopi ena izmed okoliščin iz prejšnjega stavka (88. c člen ZDDV-1).
V primeru predloženega obračuna DDV na podlagi samoprijave se od zneska izkazane obveznosti obračunajo obresti v višini 3 % letno. Davčni zavezanec mora izkazano obveznost in obresti plačati hkrati s predložitvijo obračuna DDV. Tako predloženega obračuna se ne sme nadomestiti z novim.
Davčni zavezanec mora znesek DDV (pozitivnovrednost) za tekoče davčno obdobje zaradi izračuna obrestivpisati tudi v razdelek »Samoprijava/popravek«. Če obračun izkazuje presežek oziroma je brez obveznosti in brez presežka (vrednost 0), se vpiše vrednost 0.Če se oddaja samoprijava in hkrati popravki za preteklo obdobje, se vpišejo tudi popravki za pretekla obdobja,za katerega davčni zavezanec popravlja podatke.
Obresti se izračunajo za obdobjeod prvega dne, ki sledi zadnjemu delovnemu dnevu naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja, za katerega bi moral biti predložen obračun DDV, do dneva predložitve obračuna DDV.
Če po predložitvi obračuna DDV na podlagi samoprijave davčni organ ugotovi, da pogoji za samoprijavo niso izpolnjeni, s sklepom zavrne obračun v delu, ki se nanaša na obresti, predložen obračun DDV pa obravnava kot obračun DDV, predloženpo izteku predpisanega roka. V tem primeru se za čas od poteka roka za plačilo davka do plačila davka obračunajo zamudne obresti v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
Davčni zavezanec, ki naknadno predloži obračun DDV v skladu z 88.c členom ZDDV-1, se razbremeni odgovornosti za prekršek.
6.6 Predlog za predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega roka
Davčnemu zavezancu, ki iz opravičljivih razlogov ne more predložiti davčnega obračuna v predpisanem roku, davčni organ na njegov predlog dovoli predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega roka v skladu z 52. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).Za opravičljive razloge se štejejo utemeljeni razlogi, kijih davčni zavezanec ni mogel predvideti oziroma odvrniti in preprečujejo predložitev davčnega obračuna v predpisanem roku.
Predlog za predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega roka mora davčni zavezanec vložiti najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je prenehal obstajati vzrok, zaradi katerega je v zamudi, vendar najpozneje v treh mesecih od dneva, ko se je iztekel rok za predložitev davčnega obračuna.
Davčni zavezanec mora v predlogu za predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega roka navesti razloge in jih dokazati, če dokazov ne more ali še ne more predložiti, pa to pojasniti. Če davčni zavezanec predlog za predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega roka vloži po poteku roka za predložitev davčnega obračuna, mora predlogu predložiti tudi davčni obračun.
Če davčni zavezanec ne predloži obračuna hkrati s predlogom, davčni organ v primeru dovolitve rok za predložitev davčnega obračuna določi s sklepom.
7.0 REKAPITULACIJSKO POROČILO
Rekapitulacijsko poročilo morajo predložiti tudi davčni zavezanci – dobavitelji blaga, ki opravijo prenos blaga iz Slovenije v drugo državo članico v okviru ureditve za skladiščenje na odpoklic (blago se prenese v drugo državo članico z namenom kasnejše dobave drugemu davčnemu zavezancu, ki je v trenutku prenosa blaga že znan).Več o tem v podrobnejšem opisuSpremembe zakonodaje na področju DDV(poglavje 2.0, 2. točka – Posebna ureditev skladiščenja na odpoklic).
16.1 Novo motorno vozilo
Po ZDMV-1 pa se za novo motorno vozilošteje motorno vozilo iz tarifne oznake 8703 (razen 8703 10) ali 8711 kombinirane nomenklature carinske tarife iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23.julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 256 z dne 7.9. 1987, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1577 z dne 21. septembra 2020 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 361 z dne 30. 10. 2020, str. 1):
− ki mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo registracijo motornih vozil, za udeležbo v cestnem prometu registrirano v Republiki Sloveniji in
− ki v trenutku opravljenega prometa motornega vozila iz 6. členatega zakona še ni bilo registrirano v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali tretji državi. Šteje se, da motorno vozilo še ni bilo registrirano, če je bilo prvič registrirano z registrskimi tablicami za namene uvoza ali pridobitve v Republiko Slovenijo, vendar za največ 30 dni.
16.2 Rabljeno motorno vozilo
Po ZDMV-1 pa se za rabljeno motorno vozilošteje vsako drugo motorno vozilo, ki ni novo motorno vozilo in motorno vozilo, vneseno iz druge države članice ali uvoženo iz tretje države, ki v trenutku opravljenega prometa motornih vozil iz 6. členatega zakona še ni bilo registrirano v drugi državi članici ali tretji državi, ker registracija po predpisih države, iz katere je vozilo vneseno ali uvoženo, ni potrebna in se to vozilo prvič registrira v Republiki Sloveniji.
Vir: FURS, 11. 2. 2021
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
