Država je ob koncu leta 2020 sprejela Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) (Uradni list RS, št. 80/20) (v nadaljevanju: ZIUOOPE), ki je z določbo 57. člena neposredno vplival na Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1, Uradni list RS, št. 56/13). Konkretno na 22. člen tega zakona, ki določa pogoje za pridobitev štipendije. Prvi odstavek 22. člena namreč določa, da lahko štipendijo dobi dijak, ki izpolnjuje pogoje iz 11. do 13. člena ZŠtip-1, ki je dosegel izjemni dosežek in je imel v predhodnem šolskem letu glede na šolsko leto uveljavljanja štipendije v srednji šoli povprečno oceno najmanj 4,10 – za dijaka od vključno drugega letnika dalje. V 24. členu tega zakona pa je zapisano, kateri »izjemni dosežki« se lahko uveljavljajo za pridobitev štipendije.
ZIUOOPE je s tem neposredno posegel v pravico, pravni interese in pravni položaj celotne generacije dijakov in dijakinj. Tistih najboljših, z največ znanja in izjemnimi dosežki pri izkazih znanja. Tako, da jim je povzročil znatno finančno škodo – kot se zdi, jim je odtegnil to pravico.
Prebral sem vlogo dijakinje, ki jo je naslovila na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije za dodelitev Zoisove štipendije za izobraževanje po gimnazijskem programu. Dijakinja je uveljavljala dodelitev Zoisove štipendije v šolskem letu 2020/2021, v katerem je vpisana v četrti letnik gimnazijskega programa. Prebral sem tudi odločbo tega sklada, s katero je bila njena vloga zavrnjena. Kasneje sem se seznanil še s tremi podobnimi odločbami. Torej gre že za »ustaljeno razlago te določbe in pravno prakso.«
Državni zbor je v kasnejših tednih in mesecih sprejemal spremembe in dopolnitve ZIUOOPE (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE), a škodnih posledic, ki so očitno protiustavne, ni odpravil. Prav tako ni popravil protiustavne vsebine zakona glede tega pravnega vprašanja. Zato je tudi vsebina kasnejših sprememb in dopolnitev tega zakona protiustavna - v delu, ki se nanaša na to pravno vprašanje.
Postavljam tezo, da je 57. člen ZIUOOPE v nasprotju z 2., 14., 22., 50. in 57. člen Ustave Republike Slovenije.
Besedilo člena pravi:
(uveljavljanje izjemnih dosežkov)
(1) Ne glede na drugi odstavek 24. člena Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C, 8/16, 61/17 – ZUPŠ in 31/18; v nadaljnjem besedilu: ZŠtip-1), vlagatelj vloge za dodelitev Zoisove štipendije ob prehodu med ravnmi izobraževanja:
– v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je dosegel v šolskem oziroma študijskem letu 2017/2018 in v šolskem oziroma študijskem letu 2018/2019,
– v šolskem oziroma študijskem letu 2021/2022 uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je dosegel v šolskem oziroma študijskem letu 2018/2019 in v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021,
– v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 uveljavlja znanstvenoraziskovalno nalogo ali znanstveni prispevek v strokovni ali znanstveni publikaciji ali zborniku, objavljeno v šolskem oziroma študijskem letu 2018/2019 in v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020.
(2) Vlagatelj vloge za dodelitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 lahko uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je dosegel v času izobraževanja na ravni izobraževanja, za katero uveljavlja Zoisovo štipendijo, pri čemer lahko ponovno uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je uveljavljal oziroma bi ga lahko uveljavljal v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020.
Drugi odstavek 57. člena ZIUOOPE je torej določal, da vlagatelj/ica vloge za dodelitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije v šolskem letu 2020/2021 lahko uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je dosegel/la v času izobraževanja na ravni izobraževanj, za katero uveljavlja Zoisovo štipendijo, z dodatkom: »pri čemer lahko ponovno uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je uveljavljal oziroma bi ga lahko uveljavljal v šolskem letu 2019/2020.« Zadnji del stavka iz drugega odstavka tega člena torej pomeni možnost uveljavljanja dosežka/ov iz šolskega leta 2018/2019.
Tu nastopi pravni problem. Oziroma, pravni problem je bil sprožen z vsebino te določbe, potrjen in utrjen pa z vsebino odločb, s katerimi omenjeni sklad zavrača vloge dijakov in dijakinj za dodelitev Zoisove štipendije.
Zato je na mestu sklep: ta določba obravnava dijakinje in dijake, ki sicer izpolnjujejo vsebinske pogoje za pridobitev Zoisove štipendije, neenakopravno v primerjavi z vsemi predhodnimi šolskimi generacijami, hkrati pa v primerjavi s tistimi upravičenci, ki jih neposredno zadeva prvi odstavek tega člena – zgoraj; gre za kombinirano kršitev 2., 14. in 22. člena Ustave, v neposredni povezavi s pravicami iz 50. in 57. člena Ustave in z neposrednim škodnim – socialnim/finančnim - učinkom na te pravice.
V šolskem letu 2019/2020 je dijakinja opravila vsa tekmovanja, ki so bila izvedena do marca 2020, ko je bila uradno razglašena epidemija in je tudi osvojila izjemni dosežek: srebrno priznanje. Na tekmovanja se je pripravljala celo leto in se je udeležila vseh priprav in tekmovanj, ki so bila organizirana.
Na odločbo sklada se je dijakinja pritožila. Njena pritožba je bila zavrnjena. Drugim trem dijakom se je zgodilo enako. Vložila je tudi pobudo Zagovorniku načela enakosti RS, 'brezzobemu mačku' (pa nikakor ne po krivdi tega organa), za obravnavo diskriminacije, kar pa ob obstoječi veljavni zakonodaji in praksi tega organa ne predstavlja »učinkovitega pravnega sredstva.« To mi je bilo v zasebnem pogovoru z osebo, zaposleno pri tem organu, kristalno jasno pojasnjeno.
Morda naslednje trditve niti ne bi zapisal, če bi imel pred seboj samo to zakonsko določbo, ne pa tudi štiri odločbe sklada in eno od ministrstva – ker bi lahko zapisal samo moje in zame ustavno pravilno razumevanje te določbe. Zato bom trditev zapisal: določbe tega člena so vsebinsko nejasne, s tem pa onemogočajo predvidljivost ravnanja in pristojnim javnim organom (skladu, ministrstvu) omogočajo samovoljno in arbitrarno razlago vsebine, pomena in razlagalnega dometa določb.
Možni pravni razlagi drugega odstavka predmetnega člena (ne samo teoretično možni, ker sklad in resorno ministrstvo očitno določbe razumeta, razlagata in uresničujeta drugače, kot bi jih sam) sta dve. Po prvi razlagi določbe tretjega odstavka tega člena lahko dijak za leto 2019/2020 uveljavlja kot izjemni dosežek samo dosežke, izrecno navedene v drugem odstavku predmetnega člena, ali pa ponovno uveljavlja ZGOLJ dosežke iz šolskega leta 2018/2019. Po drugi razlagi pa lahko uveljavlja dosežke, izrecno navedene v drugem odstavku predmetnega člena, druge izjemne dosežke, ki so po Zakonu o štipendiranju upravičen razlog za uveljavljanje Zoisove štipendije, PA TUDI (starejše!) dosežke, iz študijskega leta 2018/2019, ki bi jih lahko uveljavljala v študijskem letu 2019/2020.
Druga razlaga je zame ustavnopravno pravilna in pravno logična. A očitno se organu, ki je odločil o vlogi za Zoisovo štipendijo, ni zdelo tako in »je štel,« da lahko dijak za študijsko leto 2020/2021 uveljavlja SAMO dosežke iz leta 2018/2019, ki bi jih lahko že uveljavljal tudi v letu 2019/2020: zaradi dikcije »pri čemer lahko ponovno uveljavlja...« Očitno je pristojni organ to dikcijo razumel in jo razume kot »SAMO TE dosežke.«
ZIUOOPE je z dikcijo v drugem odstavku 57. člena zatorej povzročil, da celotna generacija dijakov in študentov izjemnih dosežkov iz šolskega leta 2019/2020 v vlogi za dodelitev Zoisove štipendije ne more uveljavljati. S tem celo daje pravno neupravičeno in stvarno neutemeljeno prednost tistim dijakom, ki so izjemne dosežke dosegli v letih pred tem, t. j. 2018/2019 in celo 2017/2018 (prvi odstavek 57. člena ZIUOOPE). To pa je v nasprotju z zgoraj navedenimi členi Ustave RS. Ta po 2. členu terja jasnost in nedvoumnost pravnih predpisov in zakonskih določb, ki omogoča pravnim subjektom predvidljivost ravnanj, pristojnim organom države pa onemogoča samovoljo in arbitrarnost. V 14. členu URS določa enakost pred zakonom. V tem primeru gre za očitno neenakopravno in diskriminatorno obravnavo skupine posebej dobrih in študioznih študentov, brez stvarno upravičenih in legitimnih razlogov. Posledično so jim s tem kršene tudi pravice iz 50. in 57. člena URS. Zoisova štipendija je običajno odločilnega pomena za njihovo socialno/finančno varnost in dobrobit. Nepriznavanje izjemnih dosežkov dijakinje pa v tem primeru in v tem delu in oziru izvotli pravico do šolanja, ki vključuje tudi z zakonom zagotovljene pravice iz naslova posebnih/izjemnih dosežkov v procesu šolanja.
A da ne bo sporazuma. Zatrjujem, da je država storila prav, ko je omogočila dostop do štipendij s časovno omiljenimi kriteriji. Ni pa prav in pravilno, da ga je onemogočila dijakinji in drugim dijakov v enakem pravnem položaju.
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije je 27. novembra 2020 objavil novico, da so znani rezultati za dodelitev Zoisove štipendije za dijake 1. letnikov, a do 31. 1. 2021 ni objavil rezultatov za dodelitev Zoisove štipendije za dijake višjih letnikov in študente prvih letnikov, kot je to običajno za vsako študijsko leto. Kar je za študente zelo neprijetno in težavno. Tudi za leto 2021 predvidena tekmovanja iz znanja so namreč zaradi epidemioloških razmer že prestavljena in ob negotovostih bodočih razmer še ni znan koledar tekmovanj. Na tej podlagi pa bi lahko učenci, dijaki in študenti vložili vlogo za dodelitev Zoisove štipendije za šolsko leto 2021/2022. Če zakonodaja ne bo spremenjena ali interpretirana, kot tu zatrjujem kot pravilno, so dijakinji in drugim dijakom in dijakinjam v enakem ali bistveno podobnem položaju še naprej kršene ustavno zagotovljene pravice o pravno enakopravnem, enakem in nediskriminatornem varstvu navedenih pravic, svoboščin in pravno varovanih interesov. Pravzaprav celotni šolajoči/študirajoči generaciji.
Nedvomno gre za zadevo, zelo primerno za takojšnjo vložitev pobude na Ustavno sodišče. In za zadevo, ki bi jo moral zakonodajalec nemudoma sanirati.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
