Pa je letos to sploh še mogoče načrtovati? Korona kriza je ostro in usodno zarezala v gotovost mnogih mladih, ki te mesece čakajo prav na usodni izpit življenja in poklicne kariere. To je negotovost, ki mnoge naravnost "ubija".
Človek ne živi samo
svojega osebnega
življenja kot
posameznik,
temveč zavedno in
nezavedno, živi
življenje svoje dobe
in sodobnikov.
Thomas Mann
Živo se spominjam svojega pripravništva in celo priprav na pravosodni izpit. Zaradi nosečnosti sem ga opravljala skoraj tri mesece pred uradno postavljenim rokom in si s tem močno skrajšala čas za študij. A vedela sem, kdaj bo in kako bo potekal. In vse tudi skrbno načrtovala. Prva dva dneva smo pisali nalogi iz kazenskega in civilnega prava, naslednji dan pa pred komisijo še ustno odgovarjali iz petih predmetov. Izpit življenja, smo temu rekli. Pogoj za vstop v svet pravosodja.
Leta so prinesla spremembe in naenkrat se je čas z dveh let pripravništva skrajšal na eno leto, mogoči so bili drobni "obvodi" s prakso pri odvetnikih, volontersko delo, izbirati je bilo celo mogoče med kazensko in civilno nalogo. A zgolj kratko obdobje. Srečneži.
Res pa je bil dostop do samega pripravništva vse bolj selektiven, saj so po ocenah boljši, kdaj celo za decimalke, prehitevali slabše in mnogim se je pripravništvo kar oddaljevalo. V nasprotju s sodiščem, kjer so kandidatom usodo določale zgolj ocene na fakulteti, smo na tožilstvu upoštevali tudi vtis in znanje, ki ga je na pogovoru pred komisijo pokazal kandidat. Tu so nekateri celo nadoknadili primanjkljaj. In dobili možnost, ki je sicer ne bi imeli. Spremenilo se je tudi ime izpita, ki je postal pravniški državni izpit (PDI).
In spet sta se pisali obe nalogi. Nova sprememba pa je prinesla tudi pisanje nalog vsaj štirinajst dni pred ustnim delom, za pristop h kateremu je seveda nujna pozitivna ocena tega preizkusa. To je seveda pomenilo tudi podaljšanje negotovosti. Bodo uspešni ali ne? Dnevi čakanja so postali neizmerno dolgi, tako kot pri maturi. Nikomur tega ne zavidam.
A žal nihče niti slutil ni, kaj vse bo prineslo leto 2020. Covid 19 se je globoko zarezal v dušo in življenje slehernika. Skoraj brez izjeme.
Pogosto se popolnoma ustavlja javno življenje, ukrepi se spreminjajo celo čez noč. Groženj, da bo še huje, je precej. In prav nihče ne ve, kdaj se bo končalo. Če bi sodili po Vuhanu, bi se že moralo. Kje se je torej zalomilo? Smo v drugem valu, kaj če pride še tretji? In kdaj se bo morda zgodil? Preveč odprtih vprašanj.
Vsak sicer najprej pomisli nase in na bližnje. A lepo je misliti tudi na tiste, ki jih kriza peha v velikansko negotovost. Veliko jih je. In niso sami, trpijo celo njihovi starši in mlade družine.
Vse to pa uničuje že tako ranjeno psiho mnogih. In kdo jo bo zdravil?
Pomislite torej na sodniške in tožilske pripravnike, ki bi morali imeti v novembru ali decembru 2020 svoj pravniški državni izpit, pa je ta odpovedan. Mesece so se pripravljali nanj. Mnogim se je zaključil tudi čas treh mesecev na zavodu za zaposlovanje in so tako ostali brez slehernih sredstev za preživetje. Pa ne le sebe, celo mlade družinice. Nekateri bodo spet na ramenih morda revnih staršev, celo onemoglih babic in dedkov. Dela na trgu zanje ni na pretek, lahko bi rekli, da ga celo ni. Kaj pa, če jih je morda čakala zaposlitev, sedaj pa nimajo osnovnega pogoja zanjo? Bodo sploh še dobili priložnost in kdaj?
Zakaj torej odpoved PDI-ja? Zagotovo zaradi zagotavljanja vsaj 20 m2 na eno osebo. Pa res ni mogoče v državnih institucijah najti več prostorov, v katerih bi pripravniki istočasno pisali preizkus znanja in upoštevali prav vsa epidemiološka navodila? Nenazadnje so ves čas pridno doma, študirajo in čakajo na boljše novice.
Časovni zamik v januar namreč ne prinaša večje gotovosti. Bo tedaj res bolje? Naj se učijo in pilijo znanje celo v upanju, da se bo morda zgodil čudež? Veliko vprašanj in malo jasnih odgovorov.
Se torej res ne more zanje najti ustreznejše rešitve?
Na potezi sta Ministrstvo za pravosodje in Center za izobraževanje v pravosodju.
Mnogi zato računajo na razumevanje nezavidljivega položaja, v katerem so se znašli, seveda povsem brez lastne krivde.
Ali to ne pomeni še veliko več čakajočih, saj bodo januarja 2021 na vrsti že novi kandidati? In vsak mesec zamika prinaša nove in nove "žrtve" grozljivega in usodnega virusa. Morda bi se torej dalo letošnje kandidate "spraviti" vsaj v december, ki bo po vseh napovedih strokovnjakov boljši od novembra.
Vsak dan, teden, mesec namreč še kako šteje.
Odločevalci, pomislite na to. Še imate čas, da mlade rešite težkih bremen.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
