Predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19
Na seji je vlada obravnavala predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ali tako imenovani peti protikorona paket. Gre za peti sveženj ukrepov, katerega nosilec je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Predlog zakona zajema ukrepe na področju zdravstva, dela, socialnega varstva, gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, izvrševanja kazenskih sankcij in pravosodja, kmetijstva, gospodarstva in prehrane ter infrastrukture.
Sveženj ukrepov na novo uvaja oziroma podaljšuje že veljavne ukrepe, ki v ospredje postavljajo zaščito delovnih mest, skrb za starejše in preprečevanje širjenja okužb s COVID-19.
Jesenska napoved 2020: Gospodarski upad bo globok, a manjši od poleti predvidenega, hitrost okrevanja ostaja negotova
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je pripravil Jesensko napoved gospodarskih gibanj 2020. Junija letos so se napovedi za najpomembnejše trgovinske partnerice nekoliko izboljšale, z okrevanjem aktivnosti ter dogovorom na EU ravni o finančnem paketu za okrevanje evropskega gospodarstva pa so se izboljšali tudi kazalniki zaupanja. Vse našteto vpliva na nekoliko manjši upad BDP od predvidenega in tako lahko že spremljamo postopno, a kljub vsemu diferencirano povečanje aktivnosti v številnih dejavnostih.
Predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu
Vlada je obravnavala Predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu in ga pred dokončno potrditvijo na vladi pošlje Ekonomsko-socialnemu svetu.
Demografske projekcije kažejo na visoko povečanje javnofinančnih izdatkov za pokojnine in postavljajo izziv vsem generacijam, da se skupaj dogovorijo, na kakšen način lahko država s prerazporeditvijo svojih prihodkov zagotavlja kar najbolj pravično in spodbudno okolje za njihovo sobivanje. Ob osnovnem scenariju bi se izdatki za staranje v Sloveniji v obdobju od leta 2016 do leta 2070 povečali z 21,9% bruto domačega proizvoda (BDP) na kar 28,2% BDP, število upokojencev pa naj bi do leta 2070 naraslo za okoli 20 %.
Slovenski pokojninski sistem, ki deluje na principu solidarnosti, v razmerah vse manjše aktivne populacije ni več zmožen zagotavljati dolgoročne vzdržnosti, saj vplačani prispevki za pokojninsko varnost že sedaj ne zagotavljajo dovolj sredstev za izplačilo pokojnin in mora manjkajoča sredstva zagotoviti država preko državnega proračuna. Poglavitna rešitev predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu je tako omilitev pritiska na javne finance ob hkratnem zagotavljanju dodatnih sredstev za dostojne pokojnine, sofinanciranja izgradnje namenskih nepremičnin za starejše in za ukrepe družinske politike. Pomen Nacionalnega demografskega sklada je tudi v tem, da razbremeni proračun Republike Slovenije ne le pri rednih vplačilih v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), ampak tudi v času kriz, ko je proračun še bolj obremenjen.
Vir: Urad Vlade za komuniciranje, 23. 9. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
