Fiskalni svet Republike Slovenije je na podlagi predloga rebalansa proračuna 2020 in predloga Odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022 pripravil oceno skladnosti javnofinančne politike s fiskalnimi pravili.
Ocena fiskalnega sveta
Fiskalni svet v svoji oceni med drugim zapiše, da se bo izbruh epidemije odrazil v obsežnem primanjkljaju državnega proračuna in občutnem povečanju dolga. Ob tem ugotavlja, da je ob predlogu rebalansa za ukrepe za omilitev posledic epidemije oblikovan precejšni manevrski prostor do konca leta. Glede odhodkov ugotavlja, da rastejo hitreje kot lani, tudi brez upoštevanja ukrepov za omejitev posledic epidemije. Simulacije fiskalnega sveta kažejo, da je dosedanje ukrepanje ublažilo padec gospodarske aktivnosti. V povezavi s spremembo odloka so načrtovani izdatki sektorja država oziroma najvišji dovoljeni obseg izdatkov ustrezen. Kljub negotovostim pa bi bilo po mnenju fiskalnega sveta potrebno prikazati in načrtovani fiskalne cilje tudi na srednji rok.
Stališče Vlade RS
Vlada v svojem stališču poudarja, da imajo paketi ukrepov za blažitev posledic COVID-19 krize in za okrevanje gospodarstva po dosedanjih ocenah pozitiven vpliv na gospodarsko aktivnost. Ob tem dodaja, da proračunska rezerva vključuje še nerazdeljene pravice porabe za namen financiranja COVID-19 obveznosti (953 mio) in tudi rezervo za vse nepredvidene namene (80 mio). Rebalans je namreč pripravljen v času negotovih makroekonomskih in epidemioloških razmer. Zaradi izjemnih okoliščin in pričakovanega znatnega padca bruto domačega proizvoda v celotni EU, je v veljavi splošna odstopna klavzula v skladu s Paktom za stabilnost in rast, ki omogoča začasno odstopanje od fiskalnih pravil in izvajanje obsežnih ukrepov za odziv na epidemijo COVID-19. Evropska komisija je tudi dala jasen znak, da zaradi zelo nezanesljivih izračunov posameznih parametrov in projekcij, ni mogoče podati dovolj zanesljive ocene doseganja fiskalnih ciljev ter s tem začeti postopka zaradi neupoštevanja pravil ali pričeti z delom na srednjeročni uravnoteženosti.
Vlada v stališču pojasni še, da je v Sloveniji v letošnjem letu določena ciljna vrednost dolga sektorja država v višini 82,4 % BDP. Ob tem doda, da v letu 2020 18 držav EU načrtuje povečanje dolga sektorja država za več kot 10 o.t. BDP. Med njimi je Slovenija, ki načrtuje povečanje dolga sektorja država v % BDP nekje na ravni Nemčije, a nižje kot znaša EA-19 povprečje.
Podrobneje v dokumentu >> 87. dopisna seja vlade
Vir: Ministrstvo za finance, 11. 9. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
