MKGP: Informacija upravičencem o rokih iz odločb o pravici do sredstev pri ne-IAKS ukrepih PRP 2014–2020

S tem interventnim zakonom se vzpostavljajo začasni ukrepi (za čas veljavnosti zakona, najkasneje do 1. 7. 2020), ki pomenijo odstop od uveljavljenih pravil Zakona o splošnem upravnem postopku. Ukrepi sledijo temeljnemu cilju zmanjševanja možnosti širjenja virusa zaradi izvajanja procesnih dejanj na strani strank in na strani organov. Pomembno je, da se z zakonom varujejo pravni položaji strank, ki bi morale izpolniti obveznost, ali odpravljati pomanjkljivosti ali pošiljati dokaze, ki so potrebni za odločitev, pa tudi izpolnjevati obveznosti, ki so jih naložene z odločbo ali sklepom.

Od uveljavitve interventnega zakona do objave sklepa vlade v Uradnem listu o prenehanju razlogov, roki ne tečejo, kar pomeni, da bodo lahko vsi, ki so jim bile v tem obdobju naložene kakršnekoli materialne obveznosti, le-te izpolnili po prenehanju ukrepov. Če je bila stranka pozvana k odpravi pomanjkljivosti, ali da se izjasni o ugotovljenih dejstvih, roki v času trajanja posebnih ukrepov ne tečejo. Poleg prekinitve rokov, ki varujejo pravni položaj strank, posebni ukrepi predvidevajo tudi prekinitev teka rokov za organ. 

V splošnem lahko ukrepe v interventnem zakonu povzamemo tako, da začasno roki ne tečejo in da se bodo postopki podaljšali za toliko časa, kolikor bodo trajali posebni ukrepi. Če bi se rok za izpolnitev neke materialne obveznosti iztekel v času trajanja posebnih ukrepov, bodo imeli upravičenci možnost, da bodo to obveznost izpolnili še v roku 8 dneh po prenehanju ukrepov, kar bo ugotovila vlada s sklepom, ki ga bo objavila v Uradnem listu.

Interventni zakon bo začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu (predvidoma 28. 3. 2020), njegovi ukrepi pa bodo veljali do prenehanja razlogov zanje, vendar najdlje do 1. julija 2020.

Za upravičence iz naslova ne-IAKS ukrepov Programa razvoja podeželja RS 2014–2020 (npr. upravičencev, ki so prejeli podporo za investicije, za mlade prevzemnike itd.) omenjeni interventni zakon tako pomeni, da:

• Jim ni potrebno v tem obdobju javljati višje sile na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP), če določene materialne obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev, na osnovi katere jim je bila naložena obveznost, zaradi aktualnih razmer v državi, ne bodo mogli izpolniti, saj roki v tem času ne tečejo.
• Uravičenci imajo možnost vse obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev izpolniti še v roku 8 dni po prenehanju ukrepov, kar bo ugotovila vlada s sklepom, ki ga bo objavila v Uradnem listu;
• Institut višje sile se bo lahko uporabil po poteku zgoraj omenjenega roka 8 dni po prenehanju ukrepov, če bodo imeli upravičenci na voljo premalo časa za izpolnitev obveznosti. Upravičencem, ki kljub podaljšanju rokov svojih obveznosti ne bodo mogli izpolniti, svetujemo, da na AKTRP javijo višjo silo v roku 15 delovnih dni od izteka omenjenega 8-dnevnega roka. Te prošnje bo AKTRP obravnavala po ustaljenem postopku, ki se sicer uporablja za primere višje sile in ki smo ga obširno opisali v našem dopisu z dne 16.3.2020. AKTRP bo na podlagi sporočene višje sile skupaj z upravičencem individualno določila spremembo rokov za izvedbo obveznosti ali pa oprostitev obveznosti, če bi se izkazalo, da upravičenec obveznosti zaradi višje sile ne more izpolniti. Upravičencu bo izdana odločba o spremembi obveznosti.

Za izpolnitev vseh teh materialnih obveznosti iz odločb bodo imeli upravičenci dovolj časa, in sicer vsaj še 8 dni po prenehanju ukrepov. Prekinitev materialnih in procesnih rokov pa ne pomeni, da upravičenci ne smejo izpolniti morebitnih obveznosti v času prekinitve, če to lahko storijo in če za to ni ovir. Upravičence zato vseeno spodbujamo, da v čim večji meri – v kolikor so tega zmožni in je to zanje izvedljivo – izpolnijo svoje obveznosti.


Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; 25. 3. 2020

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.