Na MJU pripravljajo zakonodajne rešitve in podlage za javno naročanje in v zadnjem letu so naredili številne korake, ki izboljšujejo sistem javnega naročanja. Slednjega zelo pozitivno ocenjujejo tudi tuji eksperti, OECD in Evropska komisija.
Na novinarski konferenci prejšnji teden so predstavili zadnje spremembe, ki jih prinašata že sprejeta novela Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) in se dotaknili sprememb Zakona o javnem naročanju – ZJN-3, ki jih na ministrstvu pripravljamo.
Novela ZPVPJN, ki je bila z veliko večino potrjena na novembrski redni seji Državnega zbora (22.11.2019), prinaša tudi večjo neodvisnost organa pravnega varstva v postopkih javnega naročanja, to je Državne revizijske komisije, povečuje učinkovitost pravnega varstva na splošno, še posebej pa večjih, infrastrukturnih projektov ter uvaja sodno varstvo zoper odločitve DKOM. Z vidika večje učinkovitosti pravnega varstva zakon po novem ne omogoča več podvajanja zahtevkov v isti zadevi in navajanje novih in novih domnevnih kršitev, četudi bi ali je ponudnik zanje vedel že prej. Zakon tudi določa, da se bodo presojale zgolj bistvene kršitve postopka, torej le tiste, ki imajo pomemben in dejanski vpliv na postopke javnega naročila. Pritožbe večjih projektov, kot to velja že danes pri naročilih, ki so sofinancirana z EU sredstev, se bodo obravnavale prednostno.
Minister Rudi Medved se je dotaknil tudi ostalih sprememb ZPVPJN: »Spremembe niso obširne, so pa tektonske. Gre za tektonski premik v tem zakonu, ne samo na področju pritoževanja na DKOM, ampak je zelo pomemben element nov postopek imenovanja članov DKOM. Po novem bo komisija strokovno bolj usposobljena, zaostrujemo merila, zakon terja več izkušenj na področju javnega naročanja in Sodni svet je tisti, ki bo ocenjeval strokovno in drugo usposobljenost kandidatov za člane DKOM. Še vedno bo imel odločilno vlogo pri tem Državni zbor, ki bo imenoval člane DKOM, Sodni svet pa bo prvo sito, ki bo ocenil ali so kandidati primerni za to odgovorno funkcijo. DKOM odloča o milijardah državnega denarja, zato je to izredno pomembno. Še toliko bolj pomembna pa je uvedba sodnega varstva v postopih javnega naročanja, vendar na način, da te ne zmanjšujejo učinkovitost postopkov javnega naročanja.«
Z vidika strokovnosti se dviguje starostna meja iz 30 na 35 let, število let delovnih izkušenj na področju javnega naročanja pa iz 6 na 9 let. Imenovanje in razrešitev članov pa bo tako primerljivo imenovanju sodnikom, presojo kandidatov. Povsem prvič v RS pa zakon uvaja tudi dodatno sodno varstvo, kar je pomembno zaradi zagotavljanja večje pravne varnosti in enotnosti odločanja. Zoper odločitev DKOM je po novem dovoljen upravni spor pred Upravnim sodiščem, ki pa ne vpliva na konkretni postopek, ga ne ustavlja, tako lahko naročnik pogodbo podpiše. Rešitev ne zmanjšuje učinkovitosti sistem javnega naročanja, zagotavlja pa enotno sodno prakso in večjo pravno varnost.
Napredek na področju javnega naročanja in stabilnost zakonodaje pa ne prinaša le ZPVPJN, temveč jih bo prinesla tudi novela Zakona o javnem naročanju – ZJN3, katere cilji, ki jih bomo pri njeni pripravi zasledovali so: poenostavitev sistema javnega naročanja, naročnikom dopustiti več manevrskega prostora in večjo fleksibilnost, jih hkrati izobraziti in opolnomočiti (profesionalizacija javnega naročanja) ter urediti strožje sankcioniranje, kakor tudi prekrške za tiste, ki bi to zlorabljali. V postopek snovanja sprememb so že vključili številne deležnike predvsem s praktičnimi izkušnjami, ki bodo pripomogle k izboljšanju sistema javnega naročanja.
Da smo na dobri poti ter imamo v Sloveniji javno naročanje dobro urejeno, pa meni tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je v nedavno objavljenem poročilu OECD “Governement at a Glance 2019”, Slovenijo, po transparentnosti procesa javnega naročanja in javno dostopnih informacijah, uvrstila med najbolj razvite članice OECD. V Sloveniji so pregledne in javno dostopne vse informacije o postopku, ocenjevalnih kriterijih, pogojih izbire in s tem povezano dokumentacijo, odločitve in pogodbe, ocenjujejo v poročilu. Minister Medved je oceno tujih ekspertov komentiral, da »mi sami sebe navadno bistveno bolj črno vidimo, kot nas vidijo od zunaj. Zapleti pri večjih infrastrukturnih projektih mečejo senco na ostale postopke javnega naročanja. OECD z zadnjimi odločitvami priznava, da ima Slovenija transparentnost urejeno na najboljši možen način.« (Goverenment at a Glance je dvoletno poročilo OECD, ki primerjalno med državami članicami pregleda različne vladne aktivnosti, v letošnjem letu je zajetih 60 različnih primerjavo aktivnosti vlad članic OECD.)
Tudi poročilo z dne, 5.12.2019 s strani Evropske komisije o izvajanju politik glede malih in srednjih podjetij (2019 SBA Fact Sheet) je dokaz, da smo na pravi poti ter nam daje dodatno energijo za nadaljnje delo. Evropska komisija namreč področje javnega naročanja glede malih in srednih podjetij v Sloveniji, po vseh kriterijih, uvršča nad povprečje EU.
Vir: MJU, 6. 12. 2019
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
