Včasih me ta situacija prav boleče spominja na tisti prizor iz Partljičevega dela Moja ata socialistični kulak, ko oče pravi »Zdaj ko je svoboda, moramo biti previdni«. Tako je treba paziti, kaj se govori in piše tudi v današnji, moderni družbi. Razlogov je več: težave si lahko nakoplješ recimo zaradi tega, ker bi s temo, o kateri pišeš posegel v interese neke politične opcije in bo ta seveda na to reagirala na bolj ali manj grob način, ki bo dokaj hitro zadeval ne vsebino tvojega pisanja, temveč predvsem tvojo osebnost (vključno s potomci za par generacij nazaj – in mogoče še naprej). Samo po sebi seveda to ne predstavlja problema, lahko pa se stvari zapletejo.
Lahko se recimo iz tega generira razlog zaradi katerega bi se moral pri sojenju v neki kasnejši zadevi izločiti – tukaj je današnje razumevanje teh možnosti očitno kar drastično. Zadnjič sem nekje zasledil, da te lahko popolnoma objektivna opazka o panogi prava s katero se ukvarjaš, že stane zahteve za izločitev – konkretno je šlo za trditev, da delovno pravna zakonodaja spravlja v slabši položaj delodajalca (trditev je sicer po moje točna, ker je ta vrsta zakonodaje namenjena predvsem zaščiti delojemalca kot realno šibkejše stranke. Bolje rečeno, tako je nekoč vsaj bilo).
Meseca maja recimo, se tudi ni preveč dobro spominjati kakšnih zgodovinskih datumov. Od prvega do petindvajsetega maja bo vsako omenjanje nekih zgodovinskih dogodkov in njihovih dejanskih, morebitnih in zamišljenih posledic, povzročilo burne reakcije in očitke. Pred temi reakcijami te ne obvaruje niti letnica rojstva, (razen seveda, če si »milenijec«) – slednje je lahko celo nevarno. Prav v povezavi s tem se mi včasih zazdi, da se sedaj v naši državi in njeni bližnji soseščini dogaja zanimiv fizikalni fenomen, v katerem smo se naenkrat na kupu znašli ljudje, ki smo sicer približno enako stari, a smo očitno živeli na različnih planetih, katerih zgodovina je bila bistveno drugačna. Posamezniki, za katere mislim, da smo živeli skupaj, v isti družbi, državi, celo službi, o preživetem času pripovedujejo tako drugače, da druge razlage preprosto nimam. Tako zanje tudi nisem vedel in zaznal, kako napredni so bili v tistih časih, ravno obratno. Za ta fenomen še iščem pravo razlago.
Dandanes recimo, bi bila lahko sporna tudi navedba, da je smisel zakonskega urejanja podan takrat, ko je mogoče predvideti enako ravnanje za vse, ali bolje rečeno, da ne bo nikakršnih razlik med obravnavanimi subjekti, kot zgolj tistih, za katere smo združeno ocenili, da je razlike potrebno upoštevati; kot so recimo nemočni, premladi ali prestari, ekonomsko šibkejši. Tako sem recimo nekoč zasledil, da je potrebno za določene subjekte prava predvideti tudi posebne forume in posebne termine za obravnavo njihovih ravnanj in vedenja, podobno, kot je to recimo bilo urejeno za plemstvo v časih pred moderno državo. Podobno se danes govori tudi o naddržavnih forumih v zvezi z mednarodnimi pogodbami, ki nastajajo in ki bodo omogočali zaščito mednarodnim investitorjem pred recimo zakonodajo nacionalne države.
Danes recimo, bi verjetno bilo sporno razmišljanje tudi o tem, da gre pri nastanku takšnih čudaških tvorb kot je recimo islamska država za produkt vsesplošne zmede, ki jo je prinesel moderni čas tako pri vrednotah kot tudi kontekstu, zlasti evropske civilizacije. Da ne gre zgolj za nasilno izživljanje nad drugimi, kot lahko to plastično spremljamo celo na spletnih posnetkih, temveč za čisto človeško reakcijo na stiske in brezperspektivnost modernega sveta, ki mlajšim in drugačnim ne daje opore za polno življenje. Da ne gre za dejanja nasilja, temveč posledico obupa – kako drugače razumeti, da odhajajo na Bližnji vzhod ljudje iz čisto drugačnega vrednostnega okolja. Zelo sporno bi verjetno bilo razmišljanje, da gre tudi za odgovornost kakšne od religij, ki bi to lahko preprečila – bodisi zato, ker ne daje opore v tej negotovosti modernega sveta, bodisi zato, ker nudi oporo in opravičilo za iskanje nasilnih rešitev.
Ja, danes je treba res paziti. Zato o teh temah ne pišem. Da ne bi kdo narobe razumel napisano.Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
