Nekoč sem že omenil, da me sedanja ureditev sodnega spisa malce nervira. Ne vem, mogoče je nekoč bila takšna ureditev primerna, ker je kronološko urejen in je zaradi tega mogoče od začetka do konca spremljati potek zadeve, a po mojem skromnem mnenju to sedaj ni več niti praktično niti primerno.
Zadeva je sicer še kolikor toliko, kadar gre za novi spis, ki ga dobiš z redno dodelitvijo in si prvi, ki začne delati na njem. Starejši spis ali spis, ki je do tebe priromal zaradi izločitve sodnika ali zaradi dodelitve ob prihodu novega sodnika, pa je navadno že prava nepregledna solata.
Še hujše je s spisom v kazenski zadevi, kjer je bil izrečen kakšen od ukrepov za zagotovitev navzočnosti, odpravo ponovitvene nevarnosti ali za uspešno izvedbo kazenskega postopka (XVII. Poglavje ZKP). V tem primeru se namreč obseg spisa dodatno poveča z akti povezanimi z izrekom in izvajanjem teh ukrepov.
Prebijanje skozi to »literaturo« ob pripravi na glavno obravnavo je zato dokaj naporna reč in k kvaliteti gotovo ne prispeva. Tudi k pravilnosti ne, še več, kadar je spis obsežen, se kaj lahko zgodi, da se ti izmakne kakšen papir, ki lahko pomembno vpliva na postopek.
Na sami glavni obravnavi so potem s takšnim spisom, ki obsega 5 in več fasciklov tako ali tako posebni problemi. Recimo, ena izmed strank začne predočati priči ali obtožencu kakšno navedbo iz spisa in potem vlečeš fascikle na plano, da bi preveril, ali so navedbe točne ali da se osebi, ki o tem priča lahko pokaže originalna listina. Se seveda da, a pogosto kar nekaj časa traja.
Sam ne vidim razloga, da se spis ne bi uredil na drugačen način.
Najraje bi videl, da se bi v spisu nahajale samo tiste zadeve, ki jih v postopku resnično potrebuješ in lahko uporabiš. Vsi deli, ki jih je dostavila policija, bi se po mojem mnenju morali, takoj ko je iste zadeve že obravnaval preiskovalni sodnik, izločiti iz spisa (recimo uradni zaznamki o zbranih obvestilih od bodočih prič, osumljencev in tako dalje). Pri sojenju tako ali tako lahko uporabiš samo tisto, kar si izvedel v skladu z določili ZKP oz. neposredno na obravnavi. V končni fazi tudi kazenska ovadba, razen da preveriš ali je podan predlog pri predlagalnih deliktih tako ali tako ni akt, na osnovi katerega bi lahko karkoli napletal, zato imaš obtožnico. S tem bi se tudi kasneje lahko izognili morebitnim zahtevam po izločitvi zaradi okuženosti.
Druga stvar so razne vročilnice in podobno. Jasno je, da so za postopek pomembne, saj kažejo na to, ali je bila zadeva pravilno vročena in potrebne za preveritev rokov. A imajo ti listki tudi grdo navado, da padejo iz spisa, se strgajo in podobno. Ne vem zakaj se tega ne bi dalo urediti tako, da bi se napisala na akt zaznamba o vročenosti in datumih, ta dokazila pa shranila posebej.
Potem stroškovniki in sklepi o stroških, ki tudi predstavljajo obsežen del spisa, zlasti takrat, ko so določeni izvedenci in podobno. Ko je potrebno preverjati stroške postopka in računati, je iskanje vsega v spisu res zamudno opravilo. Zato bi lahko glede tega obstajala posebna »podmapa«. Enako velja za zadeve v zvezi z zaseženimi predmeti.
Nenazadnje pa še stvari povezane s prej navedenimi ukrepi. Pri pripornih zadevah se namreč pojavijo razen sklepov v zvezi s tem, še razna zaprosila obtoženih za obiske v priporu, za pregled spisov itd. Če pripor traja dalj časa, ste lahko prepričani, da je 50% spisa povezanih samo s tem. Za obravnavanje zadeve te stvari tako ali tako niso pomembne, le na koncu, če pripor podaljšaš do pravnomočnosti ali ob predlogih za odpravo slednjega. Ker so te zadeve običajno tudi najbolj zahtevne in po definiciji spisi najobsežnejši, je takšen dodaten balast še dodatna ovira za učinkovito delo.
Pa saj, kolikor vem, tukaj ne bi bilo potrebno izumljati smodnika. Kolikor vem imajo tako urejeno v nekaterih drugih državah, ne eni od sodniških šol sem slišal, da v Avstriji in še kje. Če že tako radi sprejemamo tuje rešitve, ne vem, zakaj ne sprejmemo kakšne povezane z boljšo organizacijo dela (ki je tako ali tako rak rana celotne slovenske družbe).
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
