c S

O drogah

mag. Martin Jančar Okrožno sodišče v Ljubljani, kazenski oddelek martin.jancar@sodisce.si
17.06.2009 Mogoče je to res stvar subjektivne percepcije kazenskega sodnika, a moderna družba je resnično popolnoma preplavljena z drogami. Po eni strani se tako trudi prodajati zdravo življenje kot tisto pravo, po drugi strani pa življenje postavlja pred vse toliko izkustev, ki človeka postavljajo v močno bitko med obupom in preživetjem in seveda nudi obilo sredstev, ki te izkušnje premagujejo ali omilijo.

Če se sam še spominjam dni, v katerih je bila »trava« eksotika, kaj bolj »trdega« pa sploh nekaj iz drugega planeta, danes izza vsakega vogala srednje šole sredi belega dne, zavohaš značilni vonj marihuane, v parku pa tako ali tako lahko dnevno organiziraš čistilno akcijo, ki bi prinesla dobro vrečo polno injekcijskih igel in brizg.

Potem so tukaj bolj ali manj znane zgodbe o ectasyu in partyih, pa amfetaminih , upperjih, downerjih itd itd. itd. Skratka vsej možni kemiji, ki razpoloženje spreminja po potrebi posameznika in okoliščinah, v katerih se znajde.

Dobro, tukaj se gibljemo v območju nelegalnih drog, a saj, če smo pošteni, nič drugače ni tudi z legalnimi »drogami«. (Baje) se zmanjšuje število kadilcev (sam k temu zmanjšanju ne prispevam), mogoče tudi uživalcev alkohola, a imamo potem tukaj vedno več novih poživil, ki so te stvari zamenjale, recimo energijski napitki najrazličnejših vrst, ki ti dajejo krila, zbudijo leva ali napravijo iz tebe dinamit (če se prav spominjam vseh možnih sloganov teh pijač), ki jih na nek način propagira sam predsednik vlade. In na strani downerjev, se tako kot povsod, kjer je kriza, dobivajo antidepresivi, pa pomirjevala, vse, da se premaga stiske in zagate tega življenja.

Vsekakor je dejstvo, da je pri obravnavanju kaznivih dejanj, ki zadevajo prepovedane droge pogosto tako, da imam opravka bodisi z relativno mladimi storilci ali pa s starejšimi, dodobra »zdelanimi« tipi, ki jih od srečanja z onostranstvom deli le malo časa.

Zadnji so tudi sicer stalne stranke, ker je potrebno za njihovo uživanje substanc nekje nabrati denar in potem izvršujejo razna kazniva dejanja, da bi do denarja prišli. Drzno in neustrašno, saj, so za to pripravljeni storiti vse, sredi dneva, v naseljih, v katerih se ljudje med seboj poznajo in tako dalje. Nastopajo pravilom v kombinacijah in imaš tako enkrat v sostorilstvu dva, enega izmed njih še v drugi kazenski zadevi, pa prvega v tretji v sostorilstvu z tretjim iz te družbe. Skratka, na sodišču se počutijo kot doma.

Bolj zanimivo je obravnavanje tistih, ki so muhe enodnevnice, vsaj tako upam pri večini teh. Mladi, tudi izobraženi in inteligentni, a tako presneto naivni. Recimo kakšen primer, ko ti urejen študent znanstveno pristopi k vzgajanju marihuane, najame objekt in se oskrbi z vsemi potrebnimi pripomočki, preštudira literaturo in nato razporeja, odvaja, sortira pridelek in rastlinice, skratka organizira pravo malo proizvodnjo na znanstveni osnovi. In celo verjamem, da to počne ker ima, kot se mi je eden izmed njih enkrat izjavil: »dovolj, da moram za en joint se družiti s sumljivimi tipi«. In potem ves zadovoljen sedi na pridelku par kilogramov » za lastne potrebe« . Sodišču pa seveda v zagovoru postreže s predavanjem o koristih uživanja marihuane in njenemu blagodejnemu vplivu pri številnih boleznih. Eh, ja, saj ne veš, kaj bi rekel. Mogoče, da bi hkrati z literaturo o vzgajanju marihuane prebral tudi določbo 186. člena Kazenskega zakonika, ki določa minimalno kazen enega leta za takšno »pridelavo« domače omame.

Ali pa zgodbe o modernejši kemiji; ectasyu in podobnem, kjer ti obtoženi natrosijo o tem, da gre za malo boljša poživila, ki jih itak uživajo celo športniki in, da saj, gre v bistvu za malo bolj močen red bull… O tempora, o mores…

Tile »primerki« so za razliko od tistih, ki so povezani z resnejšimi drogami, dokaj benigni in lahko pri sojenju na njih gledam, kot je to razvidno iz prejšnjih dveh odstavkov. Hec pa se seveda enkrat neha, najkasneje takrat, ko obravnavam primere v zvezi s heroinom in kokainom.

Primeri teh, ki na droge »mehkejšega« tipa gledajo kot na nekaj, kar je popolnoma nenevarno in celo koristno, pa meni kažejo še na nekaj drugega. Saj nič ne rečem, alkohol je tudi nevarna stvar in njegovi učinki gotovo tudi strašljivi, a se na njegovo porabo da vplivati, recimo s ceno. Ne vem, nekako se mi zdi, da smo pri restrikicjah na področju porabe alkohola sicer umaknili vrvež mladostnikov na bencinskih črpalkah, pozabili pa smo, da diler v parku teh omejitev nima – on ima odprto 24 ur na dan.

Če pri tem upoštevamo, da neprestano bombardiramo ljudi od najrosnejših let, da naj si pri tako opevanem dvigu storilnosti pomagajo z umetnimi pripomočki (recimo reklama za tablete dekstroze, po kateri paglavec popiše celo tablo z matematičnimi enačbami), je jasno, da bodo potem pri vsem iskali umetno in nekoč tudi ilegalno pomoč, takrat, ko bo se potrebno umiriti ali povzročiti pri sebi ustrezno razpoloženje na zabavi, v družbi itd. Kaj to pomeni, pa ni potrebno dodatno opisovati.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.