O nasilju lahko razmišljamo tudi z odgovori na vprašanja: kakšno je bilo včasih, kako je danes in kako bo jutri?
Življenje je kratko.
Za mnoge ljudi je polno problemov.
Večina nima pravega življenja.
Zato je še tako pomembno,
da življenje praznujemo, ga čuvamo
in se borimo proti trpljenju in smrti.
Milijoni, milijarde ljudi se dnevno srečujejo z nasiljem in lakoto. Vsak večer gledamo to na televiziji, zdi se nam strašno, nezaslišano in nepojmljivo. In vendar se nič ne spremeni! Zatiranja in vojne se nadaljujejo, mučenje in umori se ne končajo.
Phil Bosmans iz knjige Pozdrav življenju
Nasilje je pojav, ki sega v daljno zgodovino človeštva, prisotno je danes in najbrž bo tudi jutri. Seveda smo včasih o njem govorili manj, zlasti o tistem, ki se dogaja za štirimi stenami. Če bi te govorile, bi imele kaj povedati. Gre za splošno kršitev temeljnih človekovih pravic; tako do varnosti, dostojanstva kot tudi življenja in zaščite pred vsakovrstnimi poškodbami.
Pogosto smo se spraševali koliko ga je, kako močno vpliva na razvoj družbe in predvsem otrok, ki so mu pogosto izpostavljeni celo posredno, zaradi lastnih staršev oziroma odraslih. Njegov obseg je težko meriti, saj pogosto ostaja neodkrito in zato tudi neraziskano.
Novi Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki je luč sveta ugledal
1. marca 2008, je naredil korak naprej tudi v tem, da ga je jasno definiral v vseh pojavnih oblikah; kot psihično, fizično, spolno in celo ekonomsko, ki pogosto pogojuje nekatere od ostalih oblik. Otroci so njegove žrtve že, če ga spremljajo in ni potrebno, da so v njem neposredno udeleženi ali celo poškodovani. Prinaša rešitve, ki se nanašajo na preventivni in predvsem kurativni del, ki bo v sodelovanju številnih institucij.
Zato je sedaj povsem pravi trenutek, da ugotovimo kje in kako reševati probleme. Vsako nasilje namreč povzroča težave na številnih področjih, kar posledično pomeni, da ga morajo reševati vse vpletene službe. Pogosto so med seboj slabo povezane, do reševanje prihaja v različnih časovnih obdobjih, učinkovitost je vprašljiva, če pa že, pogosto prepozna.
Zato smo podpisniki pristopili k projektu z namenom ugotavljanja dejanskega stanja nasilja, tako na podlagi statističnih podatkov institucij, pa tudi mnenj iskalcev pomoči. Nujno bo preventivno delovanje s povezovanjem vseh pristojnih institucij na področju Mestne občine Velenje, kar bo vodilo tudi k zmanjšanju dejanskega nasilja. Seveda pa bo potrebno prijavljeno nasilje reševati celovito, z vsemi službami, ki so mu lahko kos.
Projekt takega reševanja nasilnih dejanj je prvi projekt v Sloveniji, ki ne bo le ozaveščal da nasilje obstaja, pač pa tudi povezal vse odgovorne, ugotovil dobro in slabo prakso, šibke točke sistema, potrebe po spremembah zakonodaje oziroma doslednemu upoštevanju že sprejete. Nujno je skrajšanje procesa reševanja tovrstnih problemov. Mestna občina Velenje se je s podpisom Pisma o nameri zavezala zagotoviti vse možnosti za izvedbo projekta, sodelovati pri izvedbi načrtovanih aktivnosti, prav tako pa zagotoviti potrebna sredstva za projekt. Analiza bo ugotovila dejansko stanje nasilnih ravnanj in potek postopkov na območju Mestne občine Velenje.
V prihodnje bodo izvedene delavnice in okrogle mize za ozaveščanje institucij in posameznikov o pristojnostih, odgovornostih, prepoznavanju vedenjskih znakov žrtev kaznivih dejanj in povzročiteljev. Tako kot z žrtvami se bo potrebno v prihodnje intenzivno ukvarjati tudi s povzročitelji nasilja. Nenazadnje lahko ti zaradi ohranitve svojega obnašanja izvajajo nasilje do starih oziroma novih žrtev in njegov krog se le širi. Delo s povzročitelji je tudi naloga novega Zakona o preprečevanju nasilja v družini.
Pozitivno je tudi, da bodo s 1. januarjem 2009 na območju vseh enajstih okrožnih sodišč v Sloveniji ustanovljeni družinski oddelki. Želje so, da se na njih ne bi reševale le civilne zadeve, torej razvezni postopki, dodelitve otrok v vzgojo, varstvo in oskrbo ter odločitve o stikih otrok s starši, pač pa tudi kazenski postopki, ki zadevajo družino, nasilje in otroke. Nujno je sodelovanje tako vladnih kot nevladnih institucij v lokalnih skupnostih, koordinator dela pa bo v tem primeru Mestna občina Velenje.
Župan Srečko Meh je toplo pozdravil sodelovanje, saj se zaveda, da nasilna ravnanja ustvarjajo slabše pogoje za življenje ljudi, uničujejo zakone, kvarijo mladino, povečujejo odsotnost z delovnih mest, mnogi ljudje iščejo zdravstveno, nekateri celo psihiatrično pomoč.
Glede na zaključke, ki bodo sledili celovitemu reševanju v omenjeni Mestni občini, bo projekt moč razširiti še na ostale in tako zajeziti pojav nasilja, storjeno pa čimprej razrešiti in zmanjšati njegove posledice.
Prvi tovrstni projekt je torej »lastovka«, ki res sicer še ne prinaša pomladi, a zagotovo pozitivne spremembe.
Seveda bodo pri izpeljavi akcije nepogrešljivi mediji, ki s svojo prisotnostjo na različne načine širijo zavest o ničelni toleranci do nasilja. Prav njihovo zanimanje za projekt in spremljanje slednjega bo garancija, da bo v vsako, še tako odročno vas in hišo v njej, prišel glas, da smo mu lahko kos. Da lahko probleme rešujemo skupaj in zdaj. Ne le s čakanjem na jutri in rešitvami, ki se oddaljujejo, ljudje pa z njim živijo, životarijo in pogosto tudi zaradi njega umirajo.
Svet v katerem živimo, je postal duhovna puščava.
S tem se ne smemo sprijazniti.
Puščavo moramo spremeniti.
Pa četudi se posameznik počuti tako nemočen,
Lahko vsi skupaj začnemo z malo oazo.
Phil Bosmans
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
