Poglejmo si torej, kateri so nekateri temeljni in najpogostejši argumenti za ali proti smrtni kazni. Pri tem naj poudarim, da so ti argumenti v nadaljevanju predstavljeni le lapidarno, torej brez širšega opisovanja kontekstov njihovega nastanka ter brez daljših vsebinskih obrazložitev (več o tej problematiki npr. Ivan Janković: Smrt u prisustvu vlasti, Smrtna kazna u Jugoslaviji i svetu, Beograd, 1985). Tako si lahko bralec »nadaljevanje zgodbe« (za in proti…) pri vsakem argumentu napiše sam.
ZA: Človeška življenja so enakovredna, zato je treba v primeru, ko nekdo nekomu vzame življenje, za kazen tudi morilcu oziroma ubijalcu (v nadaljevanju uporabljam izraz »morilec« za vsakogar, ki drugemu odvzame življenje) odvzeti življenje. PROTI: Človeška življenja niso enakovredna. Tako npr. ni enakovrednosti med življenjem plemenitega in dobrega človeka ter življenjem nemoralnega zločinca.
PROTI: Človekovo življenje je nedotakljivo. Ta nedotakljivost je absolutna, zato vsi tisti, ki to načelo oziroma dobrino na ta način spoštujejo, nikomur ne smejo odvzeti življenja in tudi ne smejo k temu kogarkoli napeljevati oziroma mu pri tem pomagati. To pomeni, da država in državljani v nobenem primeru ne smejo izreči in izvršiti smrtne kazni. ZA: Če sprejmemo argument absolutne nedotakljivosti življenja, potem je seveda nedopusten vsak odvzem življenja, tudi tisti, ki ga npr. zagrešimo v samoobrambni oziroma pravični vojni ali v silobranu, ko neposredno branimo svoje življenje ali življenje koga drugega pred smrtonosnim napadom morilca. Takšno sklepanje je pretirano, kar kaže, da nedotakljivost življenja ni in tudi načelno ne more biti absolutna. To pa (do)pušča prostor tudi za smrtno kazen.
PROTI: Pravo s tem, ko prepoveduje odvzem življenja, hkrati pa določa smrtno kazen, nasprotuje samemu sebi. ZA: Ta argument notranje protislovnosti prava postavlja pod vprašaj tudi utemeljenost ostalih kazni. Tako je npr. zaporna kazen, kot pravno določeni odvzem prostosti, v nasprotju s pravno določenimi pravicami in svoboščinami, ki zagotavljajo osebno svobodo. Poleg tega je navedeni argument proti smrtni kazni zavajajoč, saj izhaja iz predpostavke, da je umor moralno nedopusten, kar pa ne velja avtomatično tudi za smrtno kazen, saj se ta od umora v marsičem razlikuje.
PROTI: V pravu prihaja do sodnih zmot. V primeru, ko je posledica takšne zmote že izvršena smrtna kazen, je sodna zmota in iz nje izhajajoča »škoda« povsem nepopravljiva. Pri drugih kaznih (npr. zaporna ali telesna kazen) je vsaj deloma drugače, saj je mogoče ob naknadnem spoznanju sodne zmote le-to vsaj v določeni meri še vedno popraviti tudi tako, da ima od tega določeno »korist« tudi (še vedno živi) obsojenec. ZA: Navedeni argument nepopravljivosti je v resnici uperjen zoper takšen (pravni) postopek, ki privede do zmotne obsodbe, ni pa uperjen zoper smrtno kazen kot takšno. Zato je pač treba izpopolniti pravne postopke, ne pa ukiniti smrtno kazen.
PROTI: Za hudo zločinsko dejanje (umor ipd.) je poleg storilca vedno sokriva tudi družba. Kriminaliteta je v veliki meri posledica (slabih) družbenih razmer, v katerih odraščajo in živijo mnogi posamezniki, zato ni pravično, da se morilca kaznuje s smrtno kaznijo. Vsaka družba je v določeni meri nepravična, v nepravični družbi pa ni pravične kazni. ZA: Ta argument o družbeni pogojenosti kriminalitete predpostavlja v zvezi s smrtno kaznijo ekstremno determiniranost, ki je ni mogoče utemeljiti. Tako je npr. znano, da ljudje, ki izhajajo iz enakih ali podobnih (npr. težavnih) družbenih oziroma socialnih razmer, še zdaleč niso vsi zločinci. To pa pomeni, da je v določenih primerih, ko se izkaže, da družbene razmere niso odločilno vplivale na »zločinskost« morilca, terorista ali kakega drugega hudega zločinca, smrtna kazen lahko utemeljena.
PROTI: Časovni interval med obsodbo in izvršitvijo smrtne kazni je za obsojenca praviloma izjemno težek čas. Gre za krutost, ki si je civilizirana družba ne sme dovoliti, zato je smrtna kazen nesprejemljiva. ZA: Navedeni časovni interval ni »sestavni del« smrtne kazni, pač pa je del postopka. Treba je torej skrajšati ta postopek, ne pa ukiniti smrtno kazen kot takšno.
PROTI: Pri dosojanju smrtne kazni prihaja do diskriminacije. V državah, ki poznajo smrtno kazen se namreč nanjo (naj)pogosteje obsoja pripadnike najbolj revnih in neizobraženih slojev ter pripadnike diskriminiranih ras, religij ali drugih manjšin. ZA: Argument diskriminatornosti je sicer upravičen, vendar pa velja v primeru kaznovanja nasploh in ne le za smrtno kazen. Tudi v tem primeru je torej treba izboljšati pravni postopek in odpraviti diskriminacijo, ne pa odpraviti smrtno kazen.
PROTI: Tisti, ki izvršuje smrtno kazen je vreden prezira, saj je smrtna kazen kruta oziroma nečloveška. Poleg tega je nemoralno, da sodnik, ki dosodi smrtno kazen, izvršitev te kazni prenese na nekoga drugega. ZA: Zgodovina in sedanjost dokazujeta, da so vrednote relativne in da ni v vseh družbah in za vsakogar izvršitev smrtne kazni nekaj sramotnega. V zgodovini je marsikdaj poklic krvnika veljal za častnega. Takšni nazori so marsikje v veljavi še danes. Poleg tega tudi ni nemoralno, da smrtno kazen izvrši oseba, ki je za to najbolje (profesionalno) usposobljena, saj se tako prepreči, da bi obsojeni zaradi morebitne napake eksekutorja še dodatno trpel.
PROTI: Smrtna kazen škodljivo vpliva na (druge) ljudi, saj v njih zbuja grozo, stud in strah, ali pa, ravno obratno, občutke naslajanja nad trpljenjem drugega ter s tem tudi čustveno in moralno otopelost. ZA: Smrtna kazen ima zastraševalni učinek in služi kot takšna uresničevanju načela generalne prevencije, saj ljudi odvrača od umorov in drugih hudih zločinov.
PROTI: Smrtna kazen ničesar ne popravi tistim, ki so, poleg neposrednega oškodovanca, z zločinom utrpeli škodo, pa tudi ne širši družbi. Bolje je, da se npr. morilca obsodi na družbi koristno delo (v zaporu), s čimer vsaj na nek način in delno povrne, kar je zagrešil, poleg tega pa to omogoča tudi njegovo osebnostno preobrazbo na bolje. ZA: Smrtna kazen nudi vsem, ki zaradi zločina trpijo, pomembno moralno zadoščenje. Ti ljudje si pogosto želijo prav smrtne kazni za tistega, ki jim je nekoga umoril ali storil kak drug strahoten zločin.
Na tem mestu sedaj zaključujem z navajanjem argumentov. Opazili boste, da jih je mogoče še dodajati, razvijati, soočati, nadgrajevati ter se o njih tudi prerekati. Verjetno boste tudi opazili, da na njihovo dojemanje bistveno vpliva vaš (do)sedanji pogled na smrtno kazen. Zelo verjetno vas nasprotni argumenti ne bodo prepričali. Vsaj ne takoj. Tako je predvsem tudi zato, ker vprašanje smrtne kazni ni le vprašanje razuma, pač pa je predvsem tudi vprašanje naših notranjih občutij, čustev in intuicije. To velja pravzaprav za vsa temeljna življenjska vprašanja, ne le za vprašanja v zvezi z življenjem in smrtjo. Naj vas ne bo strah tem vprašanjem nameniti nekoliko več časa. S tem pa ne mislim več na smrtno kazen.
Mislim na vsa tista vprašanja, ki nas prej ali slej čakajo in na katera je dobro začeti odgovore iskati že mnogo prej, preden nas doletijo. Da smo dobro ali pa vsaj malce pripravljeni na neizogibno. Verjemite mi, naša prava pamet se meri prav po tem, kako pozorni smo do teh temeljnih vprašanj ter po tem, kako sposobni smo iskati in najti na njih prave odgovore. Ali pa je morda bolj pameten tisti, ki prešteje zvezde, izmeri pot do lune, zgradi največjo zgradbo, zasluži veliko denarja ali napove bodočo vladno koalicijo?
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
