Pa seveda ni pomagalo nič. Glasovalna mašinerija Državnega zbora RS, ki se je, vsaj tako si mislim, navdušila ob misli, da ji uvedba dosmrtnega zapora in registra pedofilov prinese nekaj točk na volitvah, je zadevo požegnala in sedaj smo, kjer pač smo.
Če pustimo ob strani najbolj znano zadevo, glede katere so komentarji od privoščljivega hehetanja do resnih opozoril, kaj lahko določba prinese (gre za določbo 2. točke 2. odstavka 53. člena KZ-1 o seštevanju kazni - nekateri namreč trdijo, da je določbo mogoče razumeti tako, da če je obtoženemu izrečena kazen 30 let zapora, obenem pa še za neko drugo kaznivo dejanje, za katerega se je izrekla kazen npr 1 leto zapora, seštevek ne sme presegati 20 let zapora), je mene osebno najbolj zmotila tudi pomembna sprememba, za katero se trdi, da gre za doslednejše uveljavljanje načela o lex stricta in sicer vrnitev na zneske kot mejo kvalificiranosti določenih kaznivih dejanj, Preprosto povedano, velika premoženjska premoženjska korist, ki dvigne kaznivo dejanje v pristojnost okrožnih sodišč in seveda pomeni tudi povečanje možne kazni, sedaj znaša nad 50.000 EUR (99. člen KZ-1). Ta sprememba je ena izmed tistih, ki bo imela neposredne in takojšnje učinke na postopke, ki so trenutno v teku, zlasti v smislu ugotavljanja, kateri zakon je za obtoženca milejši.
Najprej me to moti zaradi tega, ker moram sedaj iti skozi vse spise, ki so povezani z kaznivimi dejanji, ki vključujejo veliko premoženjsko korist in pregledati, kaj bo potrebno predati v pristojnost okrajnih sodišč. Razen tega je potrebno pogledati tudi, ali je kakšna od teh zadev že zaradi prekvalifikacije zastarala in speljati ustrezne postopke. Naj se sliši še tako absurdno, je to zame dobro, ker bom imel več rešenih zadev in bom bližje normi. Ni pa dobro za oškodovance, ki se bodo znašli pred precejšnjimi pravnimi težavami. Zlasti pri goljufijah in poneverbah, kjer je, kot sem nekoč že omenil, izredno težko izpeljati glavno obravnavo, je namreč precej zadev, ki so starejšega datuma. To obenem pomeni, da bodo oškodovanci pri teh kaznivih dejanjih prepuščeni samemu sebi in svojemu pooblaščencu v civilni pravdi.
Obrazložitev te spremembe je bila, kot sem povedal že v začetku, da bodo znaki bolj ustrezali določnosti kaznivega dejanja. Prav, ampak zakaj pa se potem denarna kazen določa v "dnevnih denarnih zneskih"? Razlog prejšnji ureditvi višine vrednosti je bilo spoznanje, da se vrednost s potekom časa spreminja in da je potrebno zaradi tega ocenjevati povzročeno škodo v takrat podanih časovnih okvirih. Zato je bil prejšnji zakonik dosleden tudi v smislu, da se kazen določi glede na časovne okvire, v katerih bo učinkovala.
Sedaj pa imamo v istem zakoniku dva principa, ki različno ocenjujeta premoženjske posledice. Razen tega je vedno bolj jasno, da se ne moremo povsem zanesti na trdnost naše skupne evropske valute in da inflacija obstaja tudi na evrskem območju. Na kratko povedano to tudi pomeni, da je že v samem izhodišču podana potreba po neki bodoči spremembi zakona, pa četudi čez 10 let. To pa, kot sem že dostikrat omenil, prav sovražim.
Ta sprememba ima torej takojšnji učinek na nekatere zadeve tudi zaradi tega, ker je bilo časa za preprečitev posledic premalo. Kar nekaj sodnikov, ki jih poznam, pa tudi sam, smo do konca upali, da bo veljavnost zakonika uspel preprečiti novi sklic Državnega zbora RS. V kuloarjih je ta informacija vztrajno krožila, a se je pokazalo, da je nekdo tudi na to možnost mislil in je čisto iz procesnih razlogov bilo nemogoče, da se to stori. Sedaj je tudi jasno, zakaj je bil rok za začetek veljavnosti zakonika tako nenavadno kratek.
Vseh skrivnosti novega Kazenskega zakonika še nisem spoznal, priznam. Na določene zadeve nas na strokovnih srečanjih, seminarjih in kar je še podobnega, opozarjajo in bomo videli, kako se bodo obnesle v praksi. Nekatere rešitve se kažejo kot ustrezne in je dobro, da jih novi zakonik ima. Kaj dosti več kot sodnik, ki pač mora svoje delo temeljiti na zakonu in ustavi tudi ne morem reči. Kar pa globoko upam, zlasti zaradi tega, ker je ob nastajanju tega zakonika bilo dostikrat nakazano, da je v ozadju boj med posamezniki za uveljavljanje neke premoči, ki ne temelji na argumentiranju in sprejemanju zakonskih rešitev ob čim večji stopnji soglasja, je, da bodo vsi naslednji posegi v kazensko pravno materijo dobro premišljeni in utemeljeni.
Mene osebno ne zanima, kdo je zdaj "ta glavni" na kazenskopravnem področju. Jaz in moji kolegi sodniki moramo na podlagi teh zakonov odločati v konkretnih primerih, pošiljati resnične ljudi v zapore in gledati resničnim ljudem v oči, ko te odločitve sprejemamo. Naj že nekdo razmisli tudi o tem.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
