Tako pa sem ob popolnoma pravilni odločitvi "zamočil" zaradi neumnosti in bo dodatno delo imelo bodisi Višje sodišče bodisi jaz, če bodo mi vrnili v ponovno odločanje. "Šlamparija", bi rekel prometni minister.
Razlog takim napakam je naglica, ko se trudiš, da bi čimprej izrekel sodbo, zaključil spis in pozabil nanj. Ob pritisku norme na delo sodnika čisto običajna stvar, na žalost. A posledice so prav neprijetne.
Zanimivo je, da se ob takšnih primerih spomnim na neko obdobje mojega življenja, ki ga je močno označevalo športno letalstvo. Ko sedaj razmislim, ima pilotiranje s sodniškim delom kar dosti skupnega. Mogoče bi napake takšnega tipa, kot sem ga opisal, spremenilo nekaj rekel, ki sem jih napaberkoval takrat, bodisi, da so mi jih postavili moji inštruktorji, bodisi, da sem jih prebral v moji takratni bibliji, spominom ruskega preizkusnega pilota Marka Gallaja.
Poglejmo:
"Priprava na tleh te rešuje v zraku"
Vsekakor drži! Študij spisa pred obravnavo, označba vseh pomembnih zapisnikov, potrdil, mnenj itd, izdelava strategije sojenja, vse to omogoči, da v času, ko teče obravnava prav natančno veš, kje je kaj in seveda, kam greš. Nič bolj neprijetnega ni kot to, da moraš na obravnavi, zaradi tega, ker se je ena izmed strank odločila, da bo nekaj "predočala", na slepo brskati po spisu, ki zajema nekaj fasciklov. Ali pa da te stranke spomnijo, da je nekaj določena priča že izjavila. Ali pa, da ne predvidiš morebitnega procesnega zapleta, recimo predloga za izločitev, skratka vse, kar ogrozi nemoten potek obravnave in njen zaključek.
"Skrivnost hitrega gibanja je delati počasne premike brez presledkov"
Tale je zrasla na Galajevem zelniku in bo tudi kar držala. Hitro zaključevanje zadeve pomeni predvsem to, da natančno določiš naslednji korak. Nesmiselno je npr. zasliševati priče, pa četudi so predlagane, če že iz prejšnjih zaslišanj izhaja, da niso povedale nič takšnega, kar bi pripomoglo k razjasnitvi zadeve. In seveda, ko pišeš izrek, zlasti, kadar gre za več soobtoženih in več dejanj je potrebno vsako točko natančno opredeliti in zapisati in temu posvetiti popolno koncentracijo.
Nikakor ne moreš razen tega opravljati še celo vrsto drugih zadev od telefoniranja, pisanja raznih odredb in tako dalje. Če tega ne storiš boš moral, kot sem navedel že na začetku, stvari popravljati in zadovoljstvo nad hitrostjo z katero si končal zadevo, se kmalu spremeni v vračanje na izhodiščni položaj. No, sicer bi morali to pravilo upoštevati tudi tisti, ki pripravljajo naše zakone in druge predpise in, ki "presledke" tako rekoč vstavijo v samo ureditev sodnega postopka in dela sodnika.
"Vsakdo mora svoje napake napraviti sam"
No, tole je bolj življenjski nauk kot pravilo, a tudi kar drži. Načelno naj bi se vsi učili na napakah, ki so jih storili drugi, a je očitno tako, da se najbolje prime vseeno nauk, ki ga potegneš iz svoje napake. Je pa hkrati tudi opozorilo, da poskušaš svoje napake odvrniti tako, da pogledaš, kakšne napake so napravili drugi, recimo z natančnim pregledom sodne prakse.
In še tale:
"Užitek letenja pride šele takrat, ko ti tehnika letenja ne zaposluje zavesti"
Tale je sicer malo prilagojena izjava Richarda Bacha, a se je zelo spomnim, ker mi se je lepota jadralnega letenja resnično odprla šele takrat, ko sem naletel že kakšni 100 ur in nisem več razmišljal o tem, kam premakniti krmilo, da bi na primer, spremenil smer. Bo kar držalo, da več kot delam, bolj se lahko posvečam vsebini dogajanja in tistim podrobnostim, ki so pomembne za odločitev.
Seveda je to možno, dokler imaš zdravo okostje zakona, ki se ne spreminja. Predstavljajte si, da bi pilotu vsake toliko zamenjali smer, v katero mora premakniti krmilo ali pa smer v kateri se gibljejo kazalci instrumentov. Poznavanje postopka zato ni samo to, da se naučiš določb zakona, temveč tudi to, da čim več delaš in pridobivaš dragocene izkušnje - ali kot ko mi pravijo kolegi, "kilometrino".
Še kar nekaj je takšnih pravil in izrekov, a ni prostora za vse. Je pa vedno zanimivo, ko ugotoviš, kako so v življenju vse stvari na tak ali drugačen način povezane in ti nekaj koristi celo takrat, ko tega resnično ne pričakuješ.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
