Če bi vse to veljalo, bi vsi živeli zdravi, lepi in srečni. A, mnogi prav zaradi čudežnih obljub živijo lepo, drugi razočarani in brez denarja; životarijo ali celo umrejo.
A, upanje vseeno ostaja. Bo nekoč morda tako?
Lev je že dolgo razmišljal, kako bi ulovil bika in ga požrl. Malo se ga je bal, saj je bil tudi bik zelo močan. Napenjal je možgane in se naposled domislil zvijače: bika bo povabil na večerjo.
»Prijatelj bik, vabim te na slastno pojedino. Ujel sem mastno ovco, pridi nocoj, se bova mastila.«
Bik je povabilo sprejel. Ko je zvečer prišel pred levji brlog, je zagledal veliko grmado drv. »Čudovito! To pa ni pripravljeno za pečenje majhne ovčke«, si je mislil bik in se kar obrnil nazaj proti domu.
»Kam greš? Kaj pa večerja?« je vprašal lev.
Bik pa mu je odgovoril: »Vidim, da pripravljaš večjo večerjo, kot ti jo lahko ponudi ena ovca!«
Sam sebi pa je zamrmral: »Dovolj sem pameten, da ne verjamem svojemu sovražniku«.
Iz knjige: Najlepše basni z vsega sveta
NAUK
Če si pozoren, skoraj vedno spoznaš in prepoznaš prevaranta.
Tisti, ki obljublja nemogoče, misli nase in drugim privošči škodo.
Pravijo, da sta odkritost in poštenost lepi človeški lastnosti, saj si vsi želimo druženja, tako privatnega kot službenega, s takimi ljudmi. Ob njih ti ni potrebno vseskozi stati na preži in misliti kdaj te bodo pretentali, kaj je resnica in kaj laž, skratka zaupamo jim, kar povedo je resnica ali vsaj njihovo videnje stvari, pri čemer zadev ne olepšujejo ali jih nasprotno, prikazujejo s pesimizmom. Povedo to kar mislijo in ne kar se jim zdi prav in bi bilo v tistem hipu dobro slišati. Ne lažejo ljudem v obraz in niti ne za hrbtom, ne želijo jih pretentati z obljubami, ki se svetijo, v njih pa ni kaplje resnice.
Žal se to ne dogaja prav pogosto, saj je na svetu veliko ljudi, ki bi nas radi zvabili v past, iz katere ne bi našli izhoda, nam ponudili verzijo dogodkov, ki bi jim verjeli, čeprav ne bi bili resnični. Vse preveč je »levjih povabil na večerjo«, od katere naj bi imel koristi le tisti, ki vabi in ne tisti, ki pride. Zato je potrebno biti oprezen na vsakem koraku, premisliti s kom se družiš in ali mu lahko zaupaš. To je sicer žalostno sporočilo, a žal resnično.
Če pogledamo številne reklame, ki jim ni videti konca, se včasih prav zgrozimo. Kaj bi sploh kupili, kaj jedli in kako živeli? A, vse to še nekako razumemo, saj gre za reklame, ki ponujajo različne užitke in od nas je odvisno za katero se odločimo. Včasih nas pritegnejo prelepa sporočila, zanimivi TV in radijski spoti. Predmete preizkusimo in se nato odločimo. Izguba ni velika, saj se lahko naslednjič premislimo in kupimo povsem nekaj drugega. Bodisi zaradi reklame, novih izkušenj; svojih ali tujih.
A, ko gre za naše zdravje in življenje, tedaj se zamislimo. Nedavno smo lahko brali in pred tem velikokrat slišali, da je moč ozdraviti najhujše bolezni, tiste, ki so običajno sejale smrt. Mnogo vemo o njih, veliko več kot smo kdajkoli, a nedvomno so optimizem, spremenjene življenjske navade, dvig odpornosti in višji imunski standardi, tisti, ki nam lahko prinesejo kratkotrajno izboljšanje, včasih dolgotrajno ali celo ozdravitev. Še vedno pa so zdravniki, zdravila in zdravstveni posegi, večji garant uspeha kot zgolj sprememba našega odnosa do bolezni in vera v ozdravljenje. Vsekakor je ta nujna, vendar v primerni kombinaciji z ostalim.
Zato je tako težko spremljati ljudi, ki so za svoje zdravje dali vse kar so imeli. Morda so si njihovi svojci celo denar izposodili, da bi jim rešili življenje, v roke pa so jih dobili šarlatani, ljudje, ki vidijo zgolj zaslužek in naivnost bolnikov.
Zato je prav, da govorimo o tem in onem. O naravnem zdravljenju, pa tudi o napredku medicine, ki vrača življenje bolnikom, lajša tegobe tistim, ki jim sicer nobena medicina ne more več pomagati. Ravnanje ljudi, ki izkoriščajo nemoč sočloveka, njegovo pripravljenost dati in narediti prav vse, je vsega obsojanja vredno. O tem je potrebno govoriti, ljudi osvestiti in jim v mnogih primerih odpreti oči.
Podobno je tudi pri hujšanju vseh vrst in lepoti, ki naj bi prišla čez noč, brez dragih posegov. S čudežnimi tabletkami, prehranskimi dopolnili in mazili, …
Če bi bilo temu tako, potem bi morali biti suhi in lepi prav tisti, ki to nudijo, ki se trudijo, da bi to prodali, pa pogosto temu ni tako. Laži in prevare se širijo, ljudje so kratkotrajno srečni, ko naivnost mine, pa vse prej kot to.
Zato za vse, kar delamo, česar se lotimo in v kar poskušamo verjeti, poiščimo razlago. Potem se odločimo, kajti ni vse v blišču in lepoti, ki se ponuja, realnost je običajno nekaj povsem drugega.
Res pa je, da se človek, ki zaide v hude težave, zlasti zdravstvene, oprime vsake, še tako drobne bilke. Zaupa vsakomur, ki mu ponuja izboljšanje zdravja. Sto in eno terapijo.
Prav je, da je nad njim kontrola. Da zdravilec ne more biti vsak, ki se mu je »angel« ponoči usedel na nogo in mu prišepnil, da bo poslej zdravil, niti tisti, ki naj bi se mu nenadoma prikazala čudežna svetloba. So taki, ki nimajo osnov znanja medicine in zdravilstva, pa se jim zdi, da se s tem lahko ukvarjajo. Da so prav poklicani za to.
Prazne so lahko mnoge ponudbe, ki jih beremo in za katere slišimo, če za njimi ne stojijo odgovorni in z znanjem podkrepljeni ponudniki, njihove usluge ali čudežna zdravila pa niso nikoli testirana, preizkušena, preverjena.
Včasih naivnost nima meja, zato je potrebno uporabiti celo zdravo kmečko pamet, ki včasih koristi, ko vse ostalo odpove.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
