Mnogi trdijo, da bi lahko bila popolna sreča zadetek na loteriji, saj bi si izpolnili veliko želja; kupili hišo, pa avto, vikend, .... sebi in otrokom, nekaj bi naložili v sklade, no, pa na kakšnega reveža bi se še spomnili. Lepo je reči, da si del denarja namenil v dobre namene, saj se ti olajša vest, če je bila sreča tako velikodušna.
Dobitki lota se namreč včasih zaradi neizžrebane sedmice ali lotka iz teden v teden večajo, premosorazmerno temu pa tudi vrste pred okenci loterijskih prodajaln. Tam vsi mnogo lažje čakajo kot v vrsti za kruh ali meso. Najprej dolgo razmišljajo o tem katere številke bi prekrižali, nekateri s seboj nosijo listke s srečnimi števili, tretji se spomnijo rojstnih dnevov vseh, ki jih imajo radi ali so jim zaradi sorodstvenih vezi bližje kot ostali, so pa tudi taki, ki kupijo že izpolnjen listek. Nato sledijo sanjarjenja o tem kaj bodo naredili v nedeljo zvečer, bodo vzeli dopust, ali bodo sploh komu povedali ali ne.
Kaj bo, če bo? Sreča, če temu lahko tako pravimo, vznemirjenje, hrepenenje, pa tudi pričakovanje, je daljše, če lističe izpolnimo nekaj dni pred usodnim žrebanjem. Sledi razočaranje in morda se zgodba ponovi, če žreb spet ni bil nikomur naklonjen. Takrat se čustva še stopnjujejo in marsikdo razmišlja, da v primeru zmage, ne gre več v službo; dovolj ima vsega. Delal bo kar bo hotel, kupoval, zapravljal in se veselil. A, sledi na tisoče razočaranj.
Pa je res denar ta, ki bi nas osrečil, kupil slogo, mir, ljubezen, dostojanstvo, spoštovanje, ugled? Ali ni denar tisti, ki v večjih količinah pokvari človeka, spremeni njegovo pridnost in iskrenost, prinese na kupe lažnih prijateljev in ne ravno zadovoljnih sorodnikov, če bodo iz obdarovanja izpuščeni ali dobili premalo? Kako in kam se skriti, bo naslednje vprašanje, da ti ne bodo pisali vsi, ki bi kaj radi, da ne bo na stotine pozivov za dobrodelnost, prošenj revežev in ljudi, ki bi se jih lahko spomnil.
Phil Bosmans je v knjigi »Sreča se skriva v tebi«, o denarju napisal takole:
Pred denarjam padajo ljudje na kolena in postajajo klečeplazci. Zaradi denarja se razbijejo družine in prijateljstva. Zaradi denarja ljudje ropajo in postanejo morilci. Denar spreminja ljudi v izkoriščevalce in izsiljevalce. Pohlep po denarju pri večini zaduši čut za človečnost. Zgolj zaradi denarja ni človek vreden niti fičnika. Ljudje so vredni mnogo več kakor njihov denar. Preveč skrbi si delamo zaradi denarja in premalo skrbimo za srečo ljudi. Zato je med ljudmi dosti več denarja kot sreče. Najpomembnejše pa je to, česar nikoli ne moremo plačati z denarjem: toplina, priznanje, prijateljstvo in dom.
Da bi bili srečni, ni pomembno posedovati več, ampak biti manj zahteven v svojih željah.
Za zaključek pa tekst:
Poznate zgodbo iz srednje Evrope, zapisano v knjigi Modrosti srca?
Nekoč je ruski car zbolel za strašno boleznijo. Ubogi mož! Povsem brez volje je bil. Življenje se mu je zdelo brez smisla in pomena. Pri njegovem vzglavju so se zvrstili že vsi zdravniki kraljestva, vendar ga nobenemu ni uspelo ozdraviti otožnosti ... Vse do dne, ko je velik modrec vendarle našel zdravilo ... »Carja lahko ozdravimo,« je zatrdil. »Dovolj bo, če poiščemo povsem srečnega človeka, mu slečemo srajco in poprosimo carja, naj si jo nadene.
Tako bo naš vladar ozdravel!«
Sli so se nemudoma razkropili po vsem kraljestvu in začeli iskati povsem srečnega človeka. Vendar se je žal kmalu zazdelo, da ni mogoče najti moža, ki je zadovoljen z vsem. Tisti, ki je bil bogat, je bil bolan. Tisti, ki je bil zdrav, je tožil nad revščino in nad svojo ženo in otroki. Prav vsi, brez izjeme, so življenju nekaj očitali. Naposled je carjev sin nekega dne , ko je šel mimo skromne hiške, zaslišal glas iz notranjosti:
«Ah, kakšna sreča! Dobro sem delal! Dobro sem jedel! Zdaj pa lahko grem spat. Česa bi se lahko še želel v življenju?«
Carjevič je poskočil od veselja. Končno je našel redek biser. Poklical je služabnike in jim naročil, naj takoj obiščejo tega moža, mu za srajco plačajo v zlatu in jo odnesejo carju, njegovemu očetu.
Služabniki so pohiteli v hišo, da bi se polastili srajce srečnega človeka. Vendar je bil ta tako reven, da ni imel srajce!«
Kaj naj torej zapišemo in rečemo o srečnem človeku? Da si srečen, če si kolikor toliko zdrav, če imaš normalne in zdrave otroke, če imaš službo in dom, denar za osnovne potrebe, če si lahko privoščiš dopust, če uživaš v tem kar delaš in delaš to kar ti prinaša veselje, če imaš koga, ki te ima rad in imaš tudi ti koga rad, če si končno doumel, da je vse kar imaš, le današnji dan. Kajti, včerajšnji je mimo, jutrišnji je prevelika uganka.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
