Sama obravnava pravzaprav ni bila nič posebnega, a šlo je za eno tistih, kjer sem resnično začutil posebno privlačnost sodniške funkcije. Prišli so vsi vabljeni, postopek se je odprl in razprava je bila vroča, a stvarna. Čeprav je nismo končali ta dan, pa smo vsi odšli iz dvorane zadovoljni, z občutkom, da smo prispevali k temu, da se bo zadeva pravilno in pravično končala.
Ta privlačnost, ta Eros, za katerega nekateri ugotavljajo, da izgineva, je prav v vodenju glavne obravnave... Nikjer drugje, kot prav pri tem, se pokaže tisto, kar sploh privede pravnike, da se odločajo za ta poklic.
Da je sodnik „dominus litis“ torej gospodar pravde, vemo vsi, a ta položaj ni tisti, ki bi sam po sebi dajal zadoščenje, je le pooblastilo. To pa se lahko izvaja na različne načine, od tistega, ko nekdo dobesedno orje skozi postopek, ne da bi se oziral na njegove zahteve po uglašenosti do prefinjenosti esteta, ki obravnavo vodi tako, da vse teče kot koncert klasične glasbe.
Če prav pomislim, je sodnikova vloga dejansko podobna dirigentu simfoničnega orkestra. Kot ta, je tudi sodnik najprej dolžan dodobra preučiti oz. preštudirati „partituro“, zbrati glasbenike in doseči, da vsi usklajeno igrajo tudi najtežje skladbe. Če je dober, bodo tudi posamezni glasbeniki na tem koncertu pokazali svojo lastno znanje in se bo koncert iztekel kot se mora.
Je pa ta „koncert“ dandanes vedno težje organizirati. Še najlažje je naštudirati spis, pa četudi zajema več fasciklov neurejenih listin, skozi katere se le stežka prebijaš. Ker smo v zadnjih letih vročanje izpilili do te mere, da se vedno najde pot, po kateri pride vabilo do strank, se tudi te pojavijo na sodišču..
Smo pa glede obravnav, vsaj po mojem mnenju že krepko raztegnili, kot bi rekli vojaki, naše logistične povezave.
Prvič, pri večjem številu sodnikov se avtomatično poveča potreba po obravnavnih dvoranah, tako, da si danes, vsaj pri nas, prav zadovoljen, če imaš dva polna razpravna dneva. Sam sem se nekaj časa zanašal na strojepisko, ki mi je vedno „izkopala“ dvorano, ki je bila prosta, a sem jo hitro dobil po nosu, ker vabiti pač moraš na številko dvorane, kolegu. ker je bila ta dan „njegova“pa ta ideja ni bila najbolj všeč. Baje obstaja tudi računalniški program za razporejanje dvoran, a ga sodišče, ki ga ima, varuje kot najvišjo državno skrivnost.
Drugič, v kazenskem pravu je dostikrat težava z zagovorniki po uradni dolžnosti, ki ob večjem številu obravnav preprosto ne morejo priti na obravnavo, potem pa pošljejo substituta (kar se seveda ne sme) ali pa celo odvetniškega kandidata, celo na obravnave, kjer je absolutno zahtevan odvetnik.
In da s tem nekaj resnično ne „štima“ me je prepričal vzdih olajšanja odvetnika, ki sem ga po telefonu obvestil, da sem ga razrešil (stranka si je vzela lastnega) in da mu ni treba na obravnavo. Človek težko verjame, da se zasebnik tako zlahka odpove svojemu honorarju.
Tretjič, radi tudi pozabljamo, da so sodniki porotniki zaposleni drugje in da dandanes ni tako lahko zapustiti delovno mesto. Meni se je že zgodilo, da sem moral besnemu delodajalcu pojasnjevati temeljna načela pravne države. In o sodniki porotnikih in njihovih težavah bi se dalo povedati še veliko več. Vem, da se na porotnike gleda kot na nekakšen nepotreben privesek in je senat dober samo zaradi tega, ker se v zagati lahko „posvetuješ“, torej pošlješ vse iz dvorane in v miru ugotoviš, kako dalje. A vsaj meni je njihov prispevek zelo dragocen. In porotniki so pri celi organizaciji (zaenkrat) še najmanjši problem.
Obstaja seveda še več točk, o katerih bi bil potreben premislek, dejstvo pa je, da samo povečanje števila sodnikov ne daje tudi avtomatsko povečanja rešenih zadev, če se ne poskrbi tudi za ustrezne rešitve pri organizaciji dela. In pri tem niti ne načenjam vprašanja prilagoditve postopkov.
Tako se možnost, da bi doživel vznesene trenutke razgrete obravnave, dodobra zmanjša, s tem pa tudi privlačnost našega poklica. In brez te privlačnosti ne bo šlo.
Na srečo imam sam jutri spet koncert ... In ker je priporna, bodo (upam) vsi tam...
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
