Kdo vse je odgovoren in zakaj se to sploh dogaja?
Otrok ni odrasel človek v miniaturi. Otroci gledajo, mislijo in čutijo na svoj način. Narava hoče, da so otroci prej, preden postanejo odrasli. Otrok se upira, če ne upoštevamo njegovih naravnih lastnosti in ker mu jemljemo veselje otroštva.
Jean Jacques Rousseau
Otrok je do petega leta tvoj gospodar, do desetega tvoj služabnik, od desetega do petnajstega tvoj skrivni svetovalec, potem ali tvoj prijatelj ali sovražnik.
Nemški
Še vedno nas najbolj pretresejo slike afriških otrok, ki shirani umirajo v naročjih svojih mater, pogrebni sprevodi z belo krsto in enakim cvetjem, gologlavi otročiči na onkološkem inštitutu, ki pred seboj potiskajo stojalo z infuzijo in zdravili. Pa tudi bosonogo dete, ki milo joče in prosi, naj ga mati ali oče ne pretepata.
Zlasti slednje je običajno skrito za zidovi mnogih domov, ki nimajo oči in ušes. Otroci so od svojih staršev še kako odvisni, bojijo se jih in o nasilju pričajo le modrice, slabo počutje, številni bolezenski znaki, ki se ponavljajo, vse to pa pogosto starši prikrijejo celo pred učitelji telovadbe in zdravniki. Prvim namenijo opravičila za telesno vzgojo, drugim pa videz zelo zaskrbljenih staršev, ki otroka pripeljejo in zdravniku takoj povedo, da ima angino in temperaturo, da le ne bi opazil podplutb na nogah in morda že zaceljenih ran.
K sreči se tudi pediatri in šolniki izobražujejo in mnoge ni več lahko pretentati. Poznajo številke centra za socialno delo in predvsem vsem znano 113. Tudi psihosomatske motnje, anoreksija, bulimija in številne spremembe psihe, pogosto ne potrebujejo le psihoterapije in zdravil, pač pa vpogled v preteklost, ki lahko odkrije marsikatero hudo rano otroštva, nasilje ali celo spolno zlorabo.
Ugotavljamo, da otroci pogosto odrastejo in šele tedaj spregovorijo ali pa tudi ne. Doživetja nosijo v zavesti ali podzavesti, kamor so jih potlačili in oglašajo se občasno, v številnih posledicah, ki jim celo strokovnjaki zaradi molka, ne vidijo primarnega vzroka.
Trpljenje otrok se torej ne neha z minljivostjo otroštva, pač pa pogosto nadaljuje in postaja rak rana družine, družbe.
V zadnjem obdobju pa lahko kot najpogostejši vzrok številnih travm otrok iz razvezanih družin ocenimo prav nezmožnost staršev, da bi se dogovorili za skupno starševstvo ali življenje otroka pri enem, ter srečevanje z drugim staršem. Tako pa eden izmed njiju napove boj, napada z vsemi močmi, odvetniki, pričami, izvedenci, celo indoktrinacijo otroka. Drugi, namesto vzgoje, ohranja otroka pri sebi, za vsako ceno, ne glede na žrtve. Oba pa mu prav s tem neizmerno škodita. Če ga želita ohraniti zase, mu popuščata in se prilagajata njegovim željam in zahtevam, kar pa je lahko silno nevzgojno. Otrok hitro doume, da lahko manipulira z obema, čuti pa tudi, da to ni ljubezen, pač pa želja po »prevzemu«, moči, premoči.
Če ste bili v zadnjih mesecih pozorni na dogajanja v mestnem jedru, v bližini Tromostovja ali tržnice, pa še kje, ste lahko opazili mnoge ulične igralce in pevce. Na marsikateri inštrument pa je igral tudi otrok, ki mu še ni bilo niti deset let. Je to pretirano delo, delo, ki škoduje razvoju, prispeva k družinskemu proračunu ali kaj drugega? Mnogi ob otroku, ki razteguje harmoniko ali igra na malo violino, obstanejo, spustijo kak cent v posodo, klobuk ali kovček, ki je pred njim. Kje so starši, se sprašujemo. Čigavi so otroci, kje sta sociala in policija? Nakatere so pregnali, starše celo zaprli ali izgnali. Mnogi so bili namreč tujci. Razmišljamo tudi o petletnikih, pa tudi še ne desetletnikih, ki s težkim instrumentom, sami ali ob starših, hitijo v glasbeno šolo, se tam trudijo, vadijo doma, so kregani ali celo tepeni, včasih pohvaljeni, zlasti na koncertih, na katerih mnogi že sodelujejo. So to novi Milenkoviči? Ponosni starši bodočih tenisačev, plavalcev, smučarjev, s trdim delom začnejo že zelo zgodaj. Je to vzgoja, ki koristi ali ... ? Težko je postaviti pravo mejo, ko pa vemo, da se otrok uči od zibelke dalje, da je marsikaj prirojeno in mnogo pridobljenega. Tudi s trdim delom, vadbo, vzgojo in vzgledi.
So torej otroci res naše bogastvo?
Ali znamo z njimi prav ravnati in jim prizanašati?
Otrok je knjiga, iz katere beremo in v katero pišemo.
Peter Rosseger
Vsak ve kako vzgajati tuje otroke.
Bing Crosby
Naj nikoli ne izdam otrokovega zaupanja, zadušim njegovega upanja ali uničim njegovih sanj.
Marian Wrightedelman
Samo en način je, da vzgojite otroka tako, da bo krenil po pravi poti, in sicer tako, da sami hodite po njej.
Abraham Lincoln
Nismo mi podobni otrokom, marveč oni nam.
Ruski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
