Vlada je navedeno preimenovanje sprejela na svoji seji 7. junija in to s sklepom. O tako pomembnem vprašanju, kot je preimenovanje največjega državnega letališča je torej odločila s pravnim aktom, ki zaseda relativno nizek rang v hierarhiji pravnih aktov. No, naj takoj dodam, da v tem ni prav nič pravno nepravilnega, kajti poimenovanja slovenskih letališč pač že ureja sklep vlade, ki ga je bilo treba v tem pogledu le deloma dopolniti oziroma spremeniti. V pravnem pogledu tu torej ni kakšne posebne zgodbe. Vprašamo se kvečjemu lahko, ali ne bi bilo poimenovanja tako pomembnih objektov, kot so državna letališča, primerneje urejati z zakonom, ki ga pač sprejme predstavniški organ (Državni zbor), toda glede na dejstvo, da ima Državni zbor, upoštevaje primerljive parlamentarne sisteme, že tako ali tako veliko pristojnosti, morebiti res ni napačno, če za takšne »manj pomembne« zadeve v celoti skrbi Vlada.
Tako nekako bi lahko razmišljali na pravni način. Povsem drugače pa je seveda v političnem in občečloveškem (nenazadnje tudi v intelektualnem) pogledu, kjer se v zvezi z navedenim preimenovanjem zastavlja kar nekaj vprašanj. In ta potem spet vodijo nazaj k pravu, kajti možnost spreminjanja naziva letališča ostaja seveda odprta (tj. pravno mogoča) tudi v prihodnje. Ali bodo ta in naslednje vlade kar na takšen enostaven način spreminjala imena najpomembnejših nacionalnih objektov? Ali ni v demokraciji tako, da se o pomembnih odločitvah, četudi glede njih morebiti (že) obstaja soglasje v ožjih vladnih (koalicijskih) krogih, spodobi opraviti širšo javno razpravo. Naj kar direktno povem, da sem kot državljan neprijetno presenečen, da sem bil tu s sodržavljani postavljen pred izvršeno dejstvo. To sicer lahko razumem (o tem v nadaljevanju). Ne morem pa tega odobravati. Želel bi si imeti vsaj možnost, da se o tem predhodno javno izrazim, da bi bila o zadevi izpeljana kakšna širša javna razprava ter izvedena kakšna verodostojna anketa ipd. Seveda bi potem o tem še vedno odločila vlada, toda imel bi vsaj občutek, da nas je državljane vzela resno, da je slišala javno mnenje, nato pa ocenila, tako kot misli, da je najbolje.
Da ne bo pomote. Če pravkar govorim osebno, želim s tem le ponazoriti položaj mnogih državljanov, ki pač nimajo prilike svojih misli objaviti, tako kot jaz, razmišljajo pa podobno. Pa sploh ne (vsaj ne nujno) kakorkoli proti Jožetu Pučniku (tudi o tem na kratko v nadaljevanju), pač pa zoper takšen postopek oziroma način sprejetja navedene odločitve. In tu postane seveda zadeva nadvse objektivizirana, kajti gre za vprašanje demokracije in legitimnosti oblastnega odločanja. Vlada ima namreč v takšnih »občutljivih« primerih na voljo dve temeljni možnosti. Prvič, če meni, da je takšno preimenovanje nujno, ob tem pa ocenjuje, da bi javna razprava lahko vnesla razdor med ljudi in ne prinesla dovolj poenotenih stališč, potem se lahko odloči (kot se je v konkretnem primeru), da »pravo odločitev« sprejme kar sama, nato pa »pusti času čas«, da se ljudje pač navadijo na novo ime. In v življenju je najpogosteje res tako, da se ljudje sčasoma ne navadimo le na kaj takega, pač pa še na marsikaj mnogo bolj nenavadnega ali hudega. Takšen način sprejemanja (pre)imenovanj je seveda najbolj tipičen za nedemokratične sisteme (spomnimo se samo naše prejšnje države, Tita, Kardelja, Kidriča itd.), toda do neke mere je legitimen tudi v demokratičnih sistemih, saj je vladna odločitev vsaj pretežno izraz volje koalicijske večine, ki črpa svojo legitimnost iz demokratičnih volitev. Drugič, vlada lahko v takšnih »občutljivih« primerih (pre)imenovanj najprej prisluhne demosu, morda še posebej tudi intelektualnim oziroma kulturnim elitam, nato pa se ravna po volji večine ali pa to voljo vsaj na nek dostojen način upošteva pri lastnem razmisleku.
Kot sem že rekel, vladni pristop lahko razumem, čeprav ga ne odobravam. Vlada se verjetno zaveda, da ime Jožeta Pučnika med državljani ni na splošno le sinonim za zaslužnega borca za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije. Nekateri ali morebiti celo mnogi (?) (vidite, saj tega sploh zanesljivo ne vemo!) ob imenu Jožeta Pučnika morebiti nimajo zgolj pozitivnih asociacij, ali pa sploh stežka sprejemajo kakršnokoli preimenovanje v naši kolektivni zavesti že zelo usidranega imena »Brnik«. Vlada verjetno zato meni, da mora državljanom pač tudi malo vsiliti »pravo stvar«, čas pa bo nato prinesel spoznanje, da je ravnala prav. Takšen pristop, kot rečeno, ni nič novega ali posebnega, žal pa ni kaj dosti demokratičen.
Sedaj pa se vprašajmo, ali lahko neka prihodnja vlada, v neki politično bistveno drugačni sestavi, ime letališča Jože Pučnik ponovno preimenuje. Seveda lahko. Tako v pravnem kot političnem pogledu. Ali bi bilo to dobro? Seveda ne. Ali lahko potem spet neka prihodnja vlada letališču vrne ime Jožeta Pučnika (ali pa mu čez nekaj desetletij podeli npr. ime Janeza Drnovška, Janeza Janše ali Milana Kučana)? Seveda lahko. Jasno je, da obstojijo številni argumenti zoper takšen (za ponazoritev namišljeni) razvoj dogodkov. Toda kdo nam lahko jamči, da ob perpetuiranju tiste znane slovenske mentalitete, ki nenehno reformira in na novo odkriva in postavlja svet, ne bomo nekoč soočeni tudi s takimi dilemami.
Ob vsem tem se postavlja seveda še zelo osebno, pietetno in občečloveško vprašanje: ali je ime Jožeta Pučnika res primerno za poimenovanje letališča? Osebno menim, da ne. Bil je intelektualec, pogumen mož, borec za demokracijo in samostojno Slovenijo – če navedem le nekatere njegove pozitivne lastnosti, ki jih poznam tako »od daleč«, iz člankov in knjig, torej le posredno (osebno sem dr. Pučnika tu in tam od blizu le videl in slišal, nisem pa ga osebno poznal). Osebno menim, da bi bilo primerno po njemu poimenovati kakšno pomembnejšo knjižnico, šolo ali kakšno podobno kulturno ali znanstveno ustanovo, ne pa letališče. Slednje bi lahko npr. poimenovali po kakšnem legendarnem slovenskem letalcu. Seveda pa tako mislim jaz. In kako mislite vi? Ali se vam zdi sploh pomembno, da o tem kaj mislite, ali da bi bili o tem morebiti povprašani oziroma imeli vsaj možnost, da se izrečete? (Tudi v primeru, če morebiti z vlado povsem soglašate?)
Čeprav preimenovanja našega osrednjega državnega letališča nikakor ne gre dramatizirati, naj za konec vseeno le rečem, da v tem dejanju vidim neko simptomatiko, ki je neposredno povezana z vprašanjem percepcije demokracije v Sloveniji. No, »anketa«, ki je v tem primeru izostala pred preimenovanjem, bo sedaj pač vsaj v nekem manjšem obsegu potekala tudi v predvolilnem dogajanju prihodnje leto. Toda, ali bo res? Ali se bomo takrat tega sploh še spomnili? Ali ne bomo takrat že vsi povsem privajeni na novo ime in morebiti z njim tudi povsem zadovoljni? …
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
