Najprej nekaj besed o nezemljanih (vesoljcih). Večina ljudi si nezemljane – če v njihov obstoj verjamejo ali ne – predstavlja nekako antropološko. Vsaj v nekih temeljnih značilnostih naj bi bili podobni človeku (tako kot v raznih filmih). Imeli naj bi nekakšno materialno telo, z bolj ali manj prepoznavno glavo in udi, sposobni naj bi bili gledati in/ali drugače zaznavati okolje, se premikati, se na nek način sporazumevati… Vsekakor naj bi bili tudi inteligentni. No, če bi nas že obiskali, potem bi bili verjetno v marsičem celo bistveno inteligentnejši od nas.
Skratka, ne glede na prevelike ali premajhne glave in ude ter ostalo si nezemljane predstavljamo predvsem kot bitja, s katerimi je mogoče na nek način komunicirati. In če je z njimi mogoče komunicirati, potem je neizogibno, da z njimi stopimo tudi v različna pravna razmerja. Kakor pač ljudje gledamo na pravo, je le-to tisto, ki ureja status, pravice in dolžnosti pravnih subjektov ter položaj pravnih objektov. Ne glede na to, ali bi torej nezemljane šteli za subjekte ali objekte prava, bi morali opredeliti njihov pravni status ter način našega odnosa do njih v različnih pravnih vidikih – npr. glede menjalnih, darilnih, prodajnih in drugih pogodb, glede svobode gibanja, glede spoštovanja (človeškega in vesoljskega) življenja, glede lastništva nad določenimi stvarmi itd. Skratka v odnos z nezemljani bi se neizogibno vključilo tudi pravo.
Toda naše zgoraj omenjene povprečne predstave o nezemljanih so lahko zelo zmotne. Zakaj pa bi nezemeljska bitja morala imeti grobosnovna materialna telesa? Nekateri, recimo jim posebej obdarjeni ljudje že okoli nas vidijo palčke, vile in druga bitja, za katere naj bi veljalo, da imajo telesa iz drugačne, finosnovne substance. Kako ne bi torej v vesolju, ki se nam zemljanom zdi tako neskončno veliko, mogla bivati najrazličnejša bitja tudi v takšnih telesih, ki jih naši čuti sploh ne zaznavajo? Ali pa, zakaj ne bi mogla npr. na soncu bivati bitja, ki imajo ognjena telesa in jih zato ljudje, tudi če jih vidimo, sploh ne ločimo od vidnega ognjenega elementa? Zakaj ne bi mogla obstajati tudi netelesna bitja? Če so naši čuti tako zelo omejeni, da nas v vidu, vohu in sluhu bistveno prekašajo celo mnoge živali, potem si seveda ne smemo kar apriorno domišljati, da so (lahko) morebitni nezemljani le takšni, kot si jih zamišljamo pod vplivom filmov in raznih znanstvenofantastičnih zgodb. Nezemljani so morda okrogli, ploščati, ognjeni, vodni, zračni, podolgovati, brez udov, brez odprtin itd. No, zdaj se že zdi, da pretiravam, toda vse te možnosti so v luči naslovne teme pomembne zato, ker je pravo po svoji naravi antropomorfno(!). In vprašanje je, kakšen status bi v pravnem pogledu uživali nezemljani, če bi se znašli na zemlji.
Predvsem se zastavlja vprašanje človekovih pravic. Ali nezemljan uživa človekove pravice? Če bi ga srečali na zemlji, bi morali seveda sklepati, da je v marsičem inteligenčno in drugače razvitejši od nas, saj sami zaenkrat nismo sposobni odkriti nezemljanov in jih obiskati. Če pa je v inteligenčnem pogledu takšen nezemljan razvitejši od človeka, bi morale zanj verjetno veljati vsaj približno takšne temeljne pravice, kot veljajo za človeka, verjetno pa še kakšna več – seveda si to težko predstavljamo, ker pač ljudje sebe vsekodnevno štejemo za najbolj razvita bitja (na zemlji). Vsekakor pa bi bilo težko sprejemljivo, če bi tako inteligentne nezemljane šteli za »manj od človeka« in jih obravnavali zgolj kot objekt prava (kot npr. pretežno obravnavamo živali). V slednjem primeru bi jim, če bi jih lahko nadvladali, morda omejili prostost ali na njih celo izvajali znanstvene raziskave in poskuse. Kar bi bilo seveda v nasprotju s človekovimi pravicami in temeljnimi načeli prava. Toda če pravo velja le za človeka, potem ne velja za nezemljane. Vendar, kot rečeno, če so nezemljani po razvitosti nad človekom, bi jim morali pripisati še višjo stopnjo pravnega varstva in spoštovanja, kot to velja za človeka (približno tako, kot to velja za razmerje med ljudmi in živalmi).
Problem pa ni le v tem, da je v povprečni človeški predstavi zagotovo bistvena razlika med takšnim nezemljanom, katerega telo je le nekakšna sluzasta trakulja, in takšnim, ki ima glavo, roke, noge in še kaj navzven podobnega človeku. Čeprav je lahko prvi intelektualno in emocionalno celo bolj podoben človeku, bi se nam verjetno zaradi zunanjega izgleda vsaj na začetku drugi zdel bolj »človeški«. Toda problem je lahko predvsem v tem, da pri nezemljanu prisotnost (višje stopnje) inteligence ne pomeni nujno, da ima ta nezemljan tudi ostale človeške lastnosti, npr. čustva in občutja. Tako je lahko nezemljan po eni strani »nadčlovek« (inteligentnejši od človeka) po drugi strani pa »podčlovek« (čustveno, občutenjsko in drugače manj razvit od človeka). Skratka možnosti je veliko, nekaterih si zagotovo ne znamo niti predstavljati.
Toda pravna vprašanja ostajajo. Kako bi (ljudje) ravnali, če bi se nezemljani želeli naseliti na določenem ozemlju na našem planetu? Ali bi jih sprva šteli za apatride in jim nato omogočili pridobitev državljanstva države, na ozemlju katere bi se nahajali? Ali bi jim omogočili pridobitev lastninske pravice na nekaterih zemeljskih premičninah in nepremičninah? Ali bi jim morda izrazito omejili gibanje, jim celo odvzeli prostost? Ali bi za razmerje med zemljani in nezemljani skušali v sporazumu z njimi oblikovati posebno vrsto prava, nekakšen ius gentium?
Čeprav se torej sliši nenavadno in skorajda smešno, vidimo, da bi imeli v primeru srečanja z nezemljani polne roke dela tudi pravniki, ki bi morali politikom in varnostnim ter drugim državnim organom svetovati, na kakšen način pravno obravnavati ta bitja. Predvsem bi se takrat soočili tudi s temeljnimi (pravno)filozofskimi vprašanji, od katerih bi bila odvisna pravna opredelitev statusa takšnih bitij: ali gre za »nad«- ali »podčloveška« bitja ali pa za bitja, ki jih je mogoče šteti za sorodna človeku. Ali so ta bitja lahko nosilci človekovih pravic, ali jih je dopustno pravno obravnavati bistveno drugače kot človeka (diskriminatorno, zgolj kot objekte prava ipd.)?
Posebno vprašanje bi se seveda pojavilo, če bi bila situacija predvsem obratna, če bi torej nezemljani nas obravnavali po svojem »pravu«. Če bi bili nezemljani nasproti ljudem superiorni, potem bi nam morda hoteli vsiliti svoja pravila (tudi svoj »pravni red«). Morda bi nas statusno opredelili kot sužnje, kot objekte »prava«, morda bi v nas videli zgolj orodja ali koristne stvari. Morda bi nas imeli celo za surovino ali hrano (podobno kot ljudje opredeljujemo mnoge pline, kamnine, živali in rastline). Ali bi v takšnem primeru ljudje imeli (naravnopravno) pravico do upora? Ali imajo to pravico živali in rastline, ki jih ljudje uporabljamo za hrano in svoje užitke? Če kdo misli, da se rastline in živali večinoma ne upirajo takšnemu človekovemu ravnanju, se moti. Seveda pa so pri tem pretežno neuspešne, kajti človek jih nadvlada. Tako kot bi ljudi lahko nadvladali nezemljani. In potem bi seveda prišlo do spopada, vojne, ljudje bi se branili, borili za preživetje in svobodo. Človeštvo bi bilo prvič enotno, saj bi imelo skupnega sovražnika. Tu pa se postavlja spet vprašanje, ali bi ljudje v takšni vojni spoštovali mednarodne konvencije oziroma določbe vojnega prava. Ali bi npr. človečno (humano) ravnali z ujetimi nezemljani? Ali bi se odrekli možnosti genocida nad sovražnimi nezemljani?
Veliko domišljije in vprašanj, malo odgovorov. Verjetno smo lahko zaenkrat še veseli, da nas nezemljani, če sploh obstajajo, pustijo na miru. Že sami s seboj imamo ljudje preveč problemov. Morda bi ob invaziji nezemljanov na te probleme začasno pozabili, toda tudi rešili jih ne bi. In verjetno si vsaj tisti nezemljani (če bi obstajali), ki bi bili na višji razvojni stopnji od nas, zaenkrat niti ne bi želeli srečanja z nami. Verjetno bi raje počakali, da presežemo svoje egoizme, vojne in druge uničevalne težnje in negativnosti. Potem bi se nam morda le približali. In takrat bi bilo verjetno tudi pravnih vprašanj in problemov bistveno manj.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
