Pa vendar, če damo šalo na stran, ali je vse kar vidimo, slišimo, občutimo, okusimo itd. resnično? Ali so barve, ki jih vidimo, resnične? Ali se ne spremenijo takoj, ko si nadenemo sončna očala? In če zamižimo…? No, sedaj se boste verjetno že vprašali, kakšno zvezo ima to s pravom in politiko. Pravzaprav jo ima, ali pa je nima – odvisno od perspektive. Če gledamo na svet celostno, holistično (kolikor nam to v naših pomanjkljivih predstavah sploh lahko uspe), potem so vsi pojavi povezani. Še več, vsi pojavi so le del (ene) Celote, tako kot so vsi valovi le del morja. No, v takšni perspektivi sta tudi pravo in politika neločljivo povezana z vsem ostalim in seveda tudi med seboj (sta del Celote). Če pa gledamo na stvari ločeno, razlikovalno, primerjalno itd., potem se nam seveda vsaka stvar kaže kot različna od drugih (vsak človek in predmet sta unikatna). V takšni perspektivi sta seveda tudi pravo in politika različna.
V nadaljevanju bom tokrat le shematsko predstavil nekatere tipične razlike med pravom in politiko. Toda še preden se lotim tega »šolskega dela«, naj v navezavi na obe pojavnosti dopolnim izhodiščne misli. Pravo in politika sta namreč resnično del iste celote, kar se na zunaj kaže v njuni skupni splošni normativni usmerjenosti v urejanje družbenih odnosov ter v tem okviru v iskanju primerne ali pravične porazdelitve družbenih statusov in dobrin (seveda pa se nato v družbeni realnosti kriteriji primernosti ali pravičnosti oblikujejo v odvisnosti od vsakokratne elite na nivoju političnega in pravnega odločanja). Pravo in politika sta si zaradi skupnega izhodišča podobna tudi v tem, da se oba zatekata k določenim formalnim in ideološkim opredelitvam svojih vrednostnih ciljev, ki so na najbolj abstraktni ravni večkrat celo identični (npr. pravna država, človekove pravice, pravičnost), medtem ko se v procesu konkretizacije pogosto vedno bolj razlikujejo (politik in pravnik različno dojemata pravno državo, pravičnost itd.).
Preden (končno že) naštejem nekaj razlik med pravom in politiko naj opozorim še na »primer vodnega elementa«. Ja, dobro ste prebrali. »Primer vodnega elementa« je tako zelo nazoren, da bi nam moral biti kot opomnik vedno pred očmi, ko delamo razlike med ljudmi in stvarmi. Gre za to, da vsi vemo, da je vodni element le eden, pa se kljub temu vsi obnašamo, kot da obstajajo bistvene razlike med tekočo vodo, vodnimi hlapi, snegom in ledom (če se ne spuščam v še podrobnejše razlike vodnega »spektra«). Politika je v prispodobi nekako najpogosteje podobna tekoči ali celo deroči vodi, ki želi s svojo močjo preplaviti in usmerjati vse ostalo, medtem kot je pravo nekako najbližje mirujoči vodi, včasih pa celo snegu in ledu, ki politiko »ohladita« ali celo »zamrzneta« v določeno obliko (pravno formo). Bolj redki so primeri, ko je politika pretirano zadržana, plašna, konzervativna ipd., kar pomeni, da se obnaša kot majhna luža (mala politika) ali kot veliko postano in umazano jezero (velika politika), ali pa je celo tako rigidna, da kar zamrzne. V takšnih primerih se mora pravo vsaj za kratek čas spremeniti v močan naliv ali deročo reko, ki politiko očisti »umazanije«, ali pa jo odtaja. Seveda je možna tudi nasprotna situacija, kajti tudi pravo je včasih potrebno »čiščenja«, »taljenja« in sveže pogonske energije. Vse skupaj pa je dejansko le navidezni krožni tok, proces nenehnega iluzoričnega spreminjanja iste substance, tj. vodnega elementa – ali nekakšne pralitike, če z eno besedo (novo skovanko) označimo integrum prava in politike.
In če se v tem našem življenju že tako radi igramo krožni tok, lahko v tem toku prepoznamo tudi in predvsem naslednje razlike med pravom in politiko (shema je izrazito poenostavljena): 
Politika se izraža tako preko političnih dokumentov in delovanj (deklaracije, strankarski programi, aktivistično delo itd.) kot tudi preko pravnih aktov (zakonov itd.), medtem ko se pravo najbolj avtentično izraža predvsem preko uporabe pravnih aktov s strani pravosodnih institucij ter preko delovanja pravnikov kot posebnega poklicnega sloja. V politiki imata interes in moč večjo vlogo in legitimnost kot v pravu, kjer se moč praviloma nadomešča s pojmom pristojnosti, interes pa s pojmom pravnega vrednotenja, čeprav seveda tudi pravna dejavnost vsaj posredno (že objektivno) odraža določene politične interese ter je v svoji strukturiranosti prežeta tudi z odnosi moči. Nekatere politične vrednote so bistveno drugačne od pravnih vrednot (npr. politična vrednota pripadnosti oziroma zvestobe določeni politični usmeritvi). Kot je bilo pojasnjeno že v prejšnji kolumni, politični subjekti praviloma vzpostavljajo izrazito polarizirane odnose, in sicer v kategorijah "naši - vaši", ali v smislu "kdor ni z nami, je proti nam". Polarizacije v pravni sferi, ki odražajo bipolarnost konkretnih pravnih razmerij, praviloma nimajo širšega ali "višjega" interesnega ali ideološkega ozadja, prav tako pa te polarizacije vsaj večinoma niso v funkciji boja za politično oblast. Politika je v svoji normativni strukturi in dejanskem delovanju bolj prilagodljiva oziroma raztegljiva (elastična) od prava. Tako sta npr. lahko politična odločitev ali politični dogovor vsebinsko bistveno bolj raznolika, nijansirana in kompromisna, kot to praviloma velja za odločitve ali dogovore v pravni obliki (npr. sodba ali pogodba). Politika je v svoji naravnanosti in praktičnem delovanju bistveno manj predvidljiva in zanesljiva kot pravo – pomislimo le na (ne)zanesljivost političnih napovedi in obljub... Politika in pravo se nenazadnje v precejšnji meri, ne pa v celoti, razlikujeta tudi v sankcijah. Po eni strani že pravo predpisuje določene sankcije za politično neuspešno ravnanje (npr. zamenjava vlade, kot posledica izglasovanja konstruktivne nezaupnice vladi), po drugi strani pa se lahko pravna in politična nepravilnost hkrati sankcionirata na praven način (npr. zaporna kazen v primeru zlorabe oblastnega položaja). Seveda obstoje poleg tega tudi specifične politične sankcije, ki jih pravo ne pozna (npr. kritika, zahteva po odstopu ali neizvolitev na volitvah), enako kot obstoje sankcije, ki jih ne moremo neposredno povezovati s političnimi napakami (npr. denarna kazen za prometni prekršek).
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
