DOGODKI – IZJAVE
Od 16. do 22. novembra
Torek, 16.11.
V Državnem zboru sta koalicija in opozicija ponovno dosegli pomembno soglasje, tokrat o ustavnem zakonu o spremembi nekaterih ustavnih določil o poslancih ter o zakonu o ukinitvi poslanskih nadomestil in privilegijev. Rešitvam je deloma nasprotovala le SNS, ki meni, da ukinitev poslanskih plač, funkcijskih dodatkov in poslanske imunitete, kot jih predvidevata sprejeta zakona, še ne pomeni zadostne stopnje zbližanja poslancev z volivci. Predstavnik vlade je ob tem opozoril, da vlada pripravlja predlog ustavne spremembe, po kateri naj bi državni zbor in njegova delovna telesa vsak teden zasedala v drugem slovenskem kraju, pri čemer naj bi prevozne stroške pokrivali poslanci sami. Kot je znano iz medijev, ta predlog vlade podpirajo poslanci vseh parlamentarnih strank, zato je pričakovati, da bo ustavna komisija zanj prižgala zeleno luč že v prihodnjem tednu.
Varuh človekovih pravic je v svojem letnem poročilu v državnem zboru poslance in javnost opozoril, da dejstvo, da tudi letos v Sloveniji ni prihajalo do kršitev človekovih pravic (razen nekaj manjših izjem), državljanov nikakor ne sme uspavati. Opozoril je na kadrovske težave, saj vlada zamuja s postopkom prezaposlitve vseh njegovih namestnikov in večine strokovnega osebja. Predstavnik vlade se je varuhu opravičil ter dodal, da bi bilo po mnenju vlade dobro, da ombudsman obdrži vsaj enega namestnika in strokovnega svetovalca, kajti v prihodnjih letih se lahko zaradi vedno večjega navala tujih turistov na slovensko obalo in v druge slovenske turistične kraje vsaj občasno pojavi tudi kakšna kršitev človekovih pravic s strani tujih državljanov.
Sreda, 17.11.
Predsednik vrhovnega sodišča je v svojem letnem poročilu opozoril, da število tožb, obtožnic, predlogov za izvršbo ter drugih vlog naslovljenih na slovenska sodišča še nadalje upada. Potem, ko so predlani sodišča vseh stopenj v celoti odpravila vse sodne zaostanke, se zaradi hitrega nadaljnjega zmanjševanja sodnih sporov pospešeno izvaja program prezaposlovanja sodnikov v gospodarstvo. K zmanjševanju števila sodnikov je v zadnjih dveh letih intenzivno prispevala tudi 92-odstotno zmanjšanje vseh vrst kriminalitete v državi, pri čemer je vsaj v naslednjem letu mogoče pričakovati še nadaljnje stopnjevanje tega upadanja. Vladna reforma »Država brez pravnikov« tako vsaj na ravni sodstva dosega odlične rezultate. Če k temu prištejemo še nenehno zmanjševanje števila tožilcev, odvetnikov in notarjev, potem je po besedah predsednika vrhovnega sodišča realno pričakovati, da bo že v naslednjih šestih mesecih vladna reforma dosegla svojo tretjo fazo, poimenovano »evtanazija pravnih poklicev«.
Mag. Matevž Krivic, bivši sodnik ustavnega sodišča, je na predsednika države, predsednika državnega zbora ter predsednika vlade naslovil javno pohvalo in zahvalo za ustrezno ureditev azilske problematike v Sloveniji. Pridružile so se mu tudi številne nevladne organizacije in druga civilnodružbena združenja, ki so ob tem javno podprle tudi program vlade »Vsi različni, vsi prijatelji«, s katerim vlada vzpodbuja kulturno raznolikost Slovenije in njeno univerzalno zavezanost varstvu človekovih pravic. Kot je znano bo Slovenija v skladu s tem programom že januarja prihodnje leto odprla vrata najmanj dvesto tisoč novim iskalcem zaposlitve iz azijskih držav (največ iz Kitajske in Indije), pri čemer gre pretežno za ljudi iz izrazito revnih slojev prebivalstva, ki v svojih državah ne uživajo temeljnih pravic. Ta program vlade podpira tudi celotna parlamentarna opozicija, ki je med drugim izpostavila, da bo Slovenija s povečanjem števila svojega prebivalstva lahko uveljavila večji vpliv v okviru EU (npr. povečanje števila slovenskih poslancev v EU-parlamentu). Škofovska konferenca je ob tem podala izjavo, da sicer vlada na ta način uspešno rešuje problem upadanja slovenske natalitete, vendar pa bi po drugi strani v prihodnje veljalo vrata na široko odpreti predvsem iskalcem zaposlitve iz (revnih) afriških katoliških okolij. »Skupna vera nas bo povezala mnogo bolj, kot pa večja ekonomska uspešnost Slovenije, čeprav tudi slednjega dejavnika nikakor ne gre zanemarjati,« so v izjavi med drugim zapisali slovenski škofje. Program slovenske vlade »Vsi različni, vsi prijatelji« je, kot je znano, že pred meseci naletel na ostre kritike s strani institucij EU (predvsem parlamenta in komisije) ter s strani drugih članic EU, saj naj bi človekove pravice postavljal pred ekonomske imperative EU. Predsednik slovenske vlade je že napovedal, da Slovenija od varstva človekovih pravic ne bo odstopala, četudi za ceno izstopa iz EU. »Če smo Sloveniji že izborili morje vse do Pule, bomo v nujnost varstva človekovih pravic zagotovo uspeli prepričati tudi naše prijatelje v EU,« je ob tem za STA izjavil slovenski zunanji minister, ki poudarja, da so njegovi letošnji številni uradni obiski v Aziji, Afriki in Južni Ameriki nedvomno ključno pripomogli k stabilnosti političnega in gospodarskega razvoja EU ter k miru v svetu.
Četrtek, 18.11.
Dnevi slovenskih pravnikov, ki tokrat že drugo leto v celoti potekajo preko interneta (prihranjena sredstva organizator pod pokroviteljstvom predsednika države tudi tokrat namenja dobrodelnim akcijam po svetu), so se danes končali s sklepno ugotovitvijo o »pravu kot pravici šibkejšega«. V ta namen sta se med drugim odvetniška in notarska zbornica zavezali, da bosta še za nadaljnjih 60 odstotkov znižali odvetniške in notarske tarife.
Slovenski šolarji ta teden znova volijo učitelje osnovnih in srednjih šol (nove volitve profesorjev na slovenskih državnih univerzah bodo izvedene šele v začetku prihodnjega študijskega leta). Tudi tokrat potekajo volitve šolnikov v elektronski obliki, tj. kar preko interneta (e-volitve). Nekatere organizacije slovenskih šolarjev grozijo, da bodo v primeru, če bodo učitelji v osnovnih in srednjih šolah še vedno podeljevali tudi negativne ocene in s tem kršile temeljne svoboščine otrok, pozvale k splošnemu bojkotu volitev, kar bi seveda vodilo v izobraževalno krizo. Sindikat učiteljev osnovnih in srednjih šol se je na to napoved nemudoma odzval z javnim opravičilom in obljubo, da bo šolarjem v prihodnje zagotavljal povsem nemoten in »našim-otrokom-prijazen« učni proces.
Petek, 19. 11.
Iz Stockholma je prišla novica leta, lahko rečemo celo novica stoletja. Slovenija je dobila prvega Nobelovega nagrajenca! Nobelovo nagrado za mir bo prejel slovenski zunanji minister, ki je tudi edini minister na svetu z dosmrtnim mandatom. Minister je ob veliki novici podal le kratko izjavo za medije, v kateri je napovedal skorajšnji izid svoje nove knjige, najobsežnejše doslej, v kateri osvetljuje razloge za svoje uspehe in veliko priljubljenost doma in v svetu. Knjiga bo izšla v slovenskem in v vseh svetovnih jezikih, evropski komisar za šolstvo pa je že napovedal, da bo predlagal, da se knjiga uvrsti v obvezni del bolonjskega visokošolskega programa.
Ponedeljek, 22. 11.
Ustavno sodišče je v sporočilu za javnost pojasnilo, da bo do konca leta rešilo še zadnje preostale zadeve iz svoje pristojnosti ter dokončalo proces prezaposlitve svojih strokovnih sodelavcev. Ustavni sodniki bodo nato skupno podali odstopne izjave ter se večinoma upokojili (šest sodnikov) ali prezaposlili v gospodarstvo in na pravno fakulteto (trije sodniki). Kot je znano, je zaradi uspešne vladne reforme »Popolni zakoni za prebujeno Slovenijo« povsem ugasnil pripad zadev na ustavno sodišče, zato je ustavodajalec z ustavno spremembo iz začetka letošnjega leta določil, da ustavno sodišče do konca leta preneha delovati. »V pravni državi državni organi in vsi drugi pravni subjekti spoštujejo pravo, zato takšne institucije niso več potrebne; gre namreč zgolj za relikte nekega preteklega, temačnega pravnega obdobja« je ob tem dejal predsednik ustavnega sodišča.
* * *
Takole. Takšen je ali bo nekoč pregled tedenskih dogodkov in izjav. Pozoren bralec je verjetno že opazil, da ob datumih manjka letnica. Za katero leto gre, pač zaenkrat še ni mogoče z gotovostjo reči. Bralec si lahko seveda letnico vpiše sam, po svoji poljubni izbiri. Pravni pesimist bo seveda ob tem dejal, da kaj takega ne bomo nikoli dočakali, pravni optimist pa se bo morebiti celo malo zamislil, in sicer v smislu: Ali je to (res) tisto, za kar se borimo, ali si res želimo takšno (pravno) državo? Ali ni pravzaprav bolj luštno, ko imamo pravniki dovolj dela, ko se poslanci in drugi politiki kregajo, ko v časopisih beremo o kriminalu in kršitvah človekovih pravic, ko se vsi ne strinjamo o vsem, ko se lahko po mili volji pravdamo, ko ministru privoščimo, da (še) ni Nobelov nagrajenec itd.
No ja, pozoren bralec je verjetno prav tako opazil, da je ta kolumna napisana kot (dobra ali slaba) šala, da je torej izmišljena, »nora« ipd. Pa vseeno, ali smo se sploh kdaj zares zamislili, kaj bo, če se nekateri ideali začnejo uresničevati? Ali ni to podobno, kot v t.i. real-socializmu, ko je bil končni in uradni ideal komunizma v tem, da vsakdo družbi prispeva po svojih zmožnostih in hkrati vsakdo od družbe prejema po svojih potrebah? Kakorkoli že, prosim da zgoraj opisane pravne utopije nikakor ne vzamete zares, pač pa se po možnosti ob njej vsaj malo zamislite - in se seveda tu in tam celo malo nasmejete.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
