Šlo naj bi za nekakšen "podaljšek materinstva", naravno danost, čeprav je v resnici šlo za to, da so ženske kot učiteljice zaradi uvedbe obveznega izobraževanja v družbi potrebovali. Poklic učiteljice je sicer eden prvih, s katerim se je ženskam "dovolil" vstop na področje samostojnih intelektualnih poklicev.
Izobraževanje učiteljic postane nuja
Množičen pojav oziroma naraščanje števila žensk v izobraževalnih poklicih je nedvomno povezan z državo in njenimi interesi. Na ozemlju današnje Slovenije se je ta proces začel najprej s Splošnim šolskim redom iz leta 1774, s katerim je bilo med drugim predvideno ustanavljanje tudi dekliških šol, "kjer je to le mogoče", in nato predvsem z državnim osnovnošolskim zakonom iz leta 1869, ki je jasneje uzakonil obvezno osnovno šolstvo. S tem se je potreba po učiteljih močno povečala, zato so se v številnih krajih ustanavljala nova (ženska) učiteljišča, ki so množično izobraževala bodoče učiteljice. Prvo učiteljišče je bilo v Ljubljani tako ustanovljeno že leta 1871, le dve leti po tretjem zakonu o osnovnem šolstvu, sledila pa so mu učiteljišča v Trstu, Gorici in Kopru. V Mariboru so učiteljišče ustanovili šele leta 1903, zato so se učiteljice, ki so poučevale na Spodnjem Štajerskem, izobraževale v Gradcu, učiteljišče zanje pa je bilo tudi v Celovcu. Dekliško šolstvo (kjer so poučevale učiteljice) se je najhitreje razvijalo na Primorskem.
>> Več: Ženskam so dostop do poklica učiteljice "dovolili", ker so jih potrebovali
