"Glede obsega sprememb, ki se obetajo s tem zakonom, bi lahko rekli, da gre za reformo visokošolskega sistema," je na novinarski konferenci dejal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič. Pojasnil je, da je obstoječi zakon o visokem šolstvu star več kot 30 let, v tem času pa je doživel 13 novel. "Skrajni čas je bil, da to področje bolj celovito uredimo," je po potrditvi novele na vladi poudaril Papič.
Minister je pojasnil, da se je postopek začel z ustanovitvijo široke delovne skupine, v kateri so sodelovali tako predstavniki javnih in zasebnih visokošolskih zavodov in študenti, kot tudi različne raziskovalne in druge institucije, visokošolski sindikat in sindikat Sviz ter predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije. "Zame osebno, če že govorimo o reformi, je najpomembnejši del urejanje finančnih zadev," je ob tem poudaril Papič.
Pojasnil je, da novi predlog prinaša popolnoma nov način in tudi kar precejšen dvig financiranja visokega šolstva. "Predvidena je rast v nekem prehodnem obdobju do 1,5 odstotka BDP-ja – razlika je v tem, da po novem vključujemo tudi druga sredstva, ne samo proračun našega ministrstva, ampak tudi evropska sredstva in da ta znesek vključuje tudi sredstva za investicije v visokem šolstvu, za investicije v študentske domove, veliko raziskovalno opremo in tako naprej," je naštel minister.
Kot drugo pomembno novost je Papič izpostavil to, da se s predlogom novele obstoječe štiriletne pogodbe o financiranju univerz podaljšujejo na šest let, ob čemer bi se treh letih naredila revizija. "Oba ta ukrepa, se pravi višje financiranje in pa daljše obdobje sklepanja pogodb omogočajo bistveno bolj predvidljivo načrtovanje delovanja visokošolskih zavodov in pa gotovo tudi precej večjo stopnjo avtonomije samih univerz," je tem poudaril Papič.
Po predlogu zakona vlada tudi ne bo več ustanavljala samostojnih visokošolskih zavodov, ampak samo še univerze. "Obstoječe javne fakultete se bodo v nekem prehodnem obdobju morale priključiti obstoječim univerzam," je pojasnil minister. Dodal je, da tudi študentski domovi ne bodo več delovali samostojno. Na primeru Ljubljane, kjer Študentski domovi Ljubljana delujejo kot samostojna pravna oseba, je Papič pojasnil, da se bodo morali ti študentski domovi v nekem prehodnem obdobju priključil Univerzi v Ljubljani.
Novela tudi prvič natančno ureja dodeljevanje koncesij. "To je popolnoma novo področje, ki je bilo do zdaj je bilo izredno neurejeno, stihijsko. Nihče ni vedel, kakšna so natančna pravila pri tem postopku," je opozoril Papič, ki je prepričan, da bodo jasna pravila naredila sistem "bistveno bolj transparenten".
Vlada potrdila še več drugih predlogov
Vlada je potrdila tudi predlog novele zakona o maturi. Poglavitne rešitve vsebujejo predvsem razvojne spremembe poklicne mature ter možnosti za kandidate poklicne in splošne mature. Kandidate iz srednjih strokovnih šol bi še vedno lahko opravljali sedanjo štiripredmetno poklicno maturo in se vpisali na višje in visokošolske študijske programe. Tisti, ki bi želeli na univerzitetne programe, pa bi lahko izbrali nadgrajen pouk in pripravo na petpredmetno poklicno maturo, pri čemer bi opravljali tri splošno izobraževalne predmete na ravni splošne mature.
Na vladni seji je ministrska ekipa ob tem potrdila tudi predlog zakona o informacijski varnosti, katerega namen je povečati odpornost bistvenih in pomembnih subjektov ter zagotoviti varnejši kibernetski prostor, vključno s krepitvijo zaupanja v informacijsko-komunikacijske tehnologije na področjih, ki so bistvenega pomena za nemoteno delovanje države ter ohranitev zagotavljanja ključnih družbenih in gospodarskih dejavnosti v vseh varnostnih razmerah, izhaja iz predloga, ki je šel čez javno razpravo maja lani. Predlog razširja krog sektorjev in zavezancev ter uvaja njihovo samoregistracijo, ureja preprečevanje in odzivanje na kibernetske grožnje ter krize.
>> Več: Vlada obravnavala zakonske predloge s področja informacijske varnosti in izobraževanja
