Odlok obravnava skupaj 84 družb s kapitalsko naložbo države, med njimi je 34 strateških družb, s katerimi država poleg gospodarskih dosega tudi strateške cilje, ki so povezani z opravljanjem državne infrastrukture in javnih služb, varnostnimi, razvojnimi in drugimi cilji, pri katerih se upoštevajo pomembni družbeni interesi, je na seji pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Gordana Pipan. Odlok namreč ohranja delitev na strateške, pomembne in portfeljske naložbe.
Od Slovenskega državnega holdinga (SDH) se pričakuje, da bo nepremičninsko dejavnost, ki jo je pridobil od Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), prenesel na družbo DSU, ki bo prenesene nepremičnine oz. sredstva od njihovih prodaj pretežno uporabila za gradnjo dostopnih javnih najemnih stanovanj.
Na področju turizma je predvidena ločitev lastništva nepremičnin in izvajanja turistične dejavnosti. Celotna turistična dejavnost bo predvidoma organizirana v okviru dveh stebrov pomembnih naložb: stebra turistične dejavnosti skupine Sava in stebra turistične dejavnosti družbe Istrabenz Turizem. V ta dva stebra se bodo lahko prenesle tudi vse druge turistične naložbe, in sicer Terme Olimia, Thermana Laško, Adria Ankaran in Hit Alpinea.
V okviru predvidenih sprememb bodo med drugim družbe Terme Olimia, Geoplin, Nafta Lendava, SIJ – Slovenska industrija jekla in vodnogospodarska podjetja Ptuj, Mura, Novo mesto in Kranj iz pomembnih prešla med portfeljske.
Družba Studentenheim Korotan v Avstriji bo iz portfeljskih prešla med strateške, Talum pa bo iz strateških prešel med portfeljske. Med spremembami glede na veljavno strategijo je tudi, da bo naložba v Telekom Slovenije premaknjena iz portfeljskih med pomembne.
Nespremenjen medtem kljub prvotno drugačnim predlogom v osnutku prenovljene strategije ostaja status naložb v Pošti Slovenije in Zavarovalnici Triglav, ki tako ostajata strateški.
Do prenove strategije upravljanja državnih naložb sicer prihaja pozno. Veljavno strategijo upravljanja je namreč DZ z odlokom sprejel sredi 2015, od takrat pa so se zgodile številne spremembe.
Odlok iz leta 2015 je vseboval enoten seznam lastniških deležev v lasti države, SDH, Kada, DUTB, ki je bila vmes pripojena k SDH-ju, in PDP-ju. Vseboval je skupno 104 družbe.
S tega seznama so bile prodane naložbe države in SDH v 29 družbah. Na seznamu je bilo tudi 14 družb s kapitalsko naložbo Kada, za katere SDH ni pristojen in jih tokratni seznam ne vsebuje, nekatere pa so bile tudi že prodane (npr. Gorenje in Perutnina Ptuj). Devet družb s kapitalsko naložbo države je bilo pripojenih k drugim subjektom, danih v stečaj in likvidacijo ali izvzetih iz upravljanja SDH-ja. Novi seznam naložb države in SDH medtem npr. vsebuje 27 novih kapitalskih naložb države v upravljanju SDH-ja, predvsem tistih, pridobljenih s pripojitvijo DUTB-ja.
Sprejeta novela stanovanjskega zakona
DZ je z 52 glasovi za in 26 proti sprejel novelo stanovanjskega zakona, ki za 10 let opredeljuje razmerja med neprofitnimi najemniki v denacionaliziranih stanovanjih in lastniki teh stanovanj, določa ugodno kreditiranje lokalnih stanovanjskih skladov in občin za gradnjo stanovanj prek republiškega sklada ter v slednjem širi upravo.
Novela za 10 let ureja razmerja med lastniki in neprofitnimi najemniki denacionaliziranih stanovanj, in sicer bodo lahko v najemu ostali tisti, ki nimajo oz. ne bodo imeli drugega ustreznega stanovanja, lastniki bodo lahko zaračunali priznano tržno najemnino, razliko med to in neprofitno najemnino pa bo kril državni proračun. Po letu 2034 se bo lahko najemnina oblikovala prosto.
Brezplačna kosila za del učencev
DZ je z 81 glasovi za in nobenim proti sprejel koalicijski predlog novele zakona o šolski prehrani, ki omogoča brezplačno kosilo učencem iz družin, kjer povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega zgornje meje 4. dohodkovnega razreda, do 1. septembra 2027.
Novela zakona pravico do subvencije kosila do 1. septembra 2027 omogoča tudi učencem iz družin z nižjim povprečnim mesečnim dohodkom.
Pospešitev projektov na vseevropskem prometnem omrežju
Poslanci so potrdili predlog zakona o pospešitvi postopkov realizacije vseevropskega prometnega omrežja Ten-T. Zakon med drugim opredeljuje projekte za Ten-T omrežja, ki morajo biti v Sloveniji obravnavani prednostno, skrajšuje postopke v zvezi z njihovo gradnjo, nadgradnjo, prilagoditvijo ali spremembo projektov ter javna naročila zanje.
Z zakonom se v pravni red celovito prenaša direktiva EU-ja o racionalizaciji ukrepov za pospešitev realizacije vseevropskega prometnega omrežja Ten-T, hkrati pa vlada po pojasnilih državnega sekretarja na infrastrukturnem ministrstvu Andrej Rajha z zakonom pospešuje izvajanje uredbe o smernicah EU-ja za razvoj tega prometnega omrežja.
>> Več: DZ potrdil prenovljeno strategijo upravljanja državnih naložb
