Kot je povedala Urška Štremfel s Pedagoškega inštituta v Ljubljani, pri karierni orientaciji mladih v sodobnem času ne gre zgolj za prilagajanje izobraževanja trgu dela, treba je namreč posebno pozornost nameniti tudi celostni, osebnostni in socialni rasti posameznikov, ker se le tako v negotovi družbi znajdejo tako na trgu dela, kot v osebnostnem in socialnem življenju.
Koordinatorica posveta Tatjana Bezić pa je izpostavila, da so se pridružili sodobnim razpravam in iskanju boljših poti za uresničevanje ciljev sodobne karierne orientacije, pri tem pa sledijo evropskim priporočilom.
Ocenjuje, da so spremembe v praksi nujne, ne samo na šolski, temveč tudi na zakonodajni ravni in v celotni družbi.
"Šolstvo samo tega problema kakovostnejše karierne orientacije mladih ne more rešiti," je prepričana Bezićeva.
Meni tudi, da se najnujnejše spremembe dotikajo zakonodajnega področja, v okviru katerega je treba ustrezno opredeliti pojem karierne orientacije mladih, ker je ta pojem za zdaj različno razumljen. Prav tako je treba v programskih dokumentih definirati ta pojem.