Število učencev vse od šolskega leta 2010/11 narašča
V šolskem letu 2021/22 je bilo v redni in prilagojeni osnovnošolski program vključenih 195.414 učencev ali 1,2 % več kot v letu prej. Število osnovnošolcev narašča od šolskega leta 2010/11, leta z najmanjšim številom učencev v samostojni Sloveniji (161.046).
Prvi šolski dan posebno vznemirljiv za prvošolce
V prejšnjem šolskem letu je prag prvega razreda osnovne šole prvič prestopilo 21.123 otrok. Otroci v Sloveniji začnejo obiskovati osnovno šolo pri šestih letih. Čedalje več pa je tudi takih, ki iz različnih razlogov začnejo hoditi v šolo leto pozneje kot njihovi vrstniki. V iztekajočem se šolskem letu je bilo med prvošolci 12 % sedemletnikov (pred petimi leti je bilo teh 8 %). 
V razredih povprečno 19 učencev
V oddelkih rednih osnovnih šol (brez oddelkov za otroke s posebnimi potrebami) je bilo v povprečju 19 učencev. Oddelki samostojnih šol so bili večji od povprečja (21), v oddelkih podružničnih šol pa je bilo otrok precej manj (11). Razlike so tudi med posameznimi statističnimi regijami: povprečno najmanj otrok v oddelkih so imele osnovne šole v pomurski in koroški (v obeh po 16), v povprečju največ pa osnovne šole v osrednjeslovenski statistični regiji (22).
V celotni populaciji šoloobveznih otrok 7 % učencev s posebnimi potrebami
V rednih in prilagojenih osnovnošolskih programih se je izobraževalo 14.336 otrok s posebnimi potrebami, kar je bil 7-odstotni delež celotne populacije šoloobveznih otrok. Večina teh otrok (82 %) je bila vključena v redni program, ki pa se je izvajal z dodatno strokovno pomočjo; ti otroci so predstavljali 6 % vseh učencev v rednem osnovnošolskem programu.
V srednje šole vpisanih nekoliko več dijakov
V srednješolsko izobraževanje je bilo v šolskem letu 2021/22 vključenih 75.414 dijakov oz. za 2 % več kot v prejšnjem. Predvidevamo, da se bo v prihodnjih letih število dijakov še povečevalo, saj se število učencev v osnovnih šolah povečuje vse od šolskega leta 2010/11.
Med 21.550 dijaki prvih letnikov je bilo 20.766 takih, ki so se v srednjo šolo vpisali prvič. Preostali so ponavljali prvi letnik ali pa zamenjali program.
V poklicnih srednješolskih programih prevladujejo fantje, v splošnih dekleta
Med dijaki nižjega poklicnega izobraževanja je bilo 28 % žensk, v srednjem poklicnem izobraževanju jih je bilo 30 %, v srednjem tehniškem in strokovnem pa 46 %. Ravno obrnjeno je bilo v programih srednjega splošnega izobraževanja; v teh je bilo vključenih več žensk (62 %) kot moških.
Največ dijakov zanimata tehnika in računalništvo, največ dijakinj pa zdravstvo in osebne storitve
Fantje se (v primerjavi z dekleti) v precej večjem številu odločajo za poklicno in strokovno izobraževanje. Skoraj tri četrtine (74 %) vseh dijakov (fantov) v opazovanem letu je izbralo te programe; v največjem številu sta jih zanimali področji Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (44 % vseh dijakov) ter Informacijske in komunikacijske tehnologije (8 %).
Dekleta so se za poklicne in strokovne programe odločala v manjšem številu (55 % vseh dijakinj); v največjem številu so izbrala programe Zdravstvo in socialna varnost (12 % vseh dijakinj), sledila sta Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve (11 %) ter Poslovne in upravne vede (10 %).
Z večjo generacijo osnovnošolcev tudi nekaj več osnovnošolskih učiteljev
V šolskem letu 2021/22 je bilo v osnovnošolskem izobraževanju zaposlenih 19.614 učiteljev in učiteljic, prvih je bilo 12 %, drugih 88 %. Število zaposlenih se je v primerjavi s prejšnjim šolskim letom nekoliko povečalo, k temu so pripomogle večje generacije učencev.
Srednješolce je poučevalo 6.299 učiteljev in učiteljic, od tega je bilo 34 % učiteljev in 66 % učiteljic.
Šolanje na daljavo dostopno večini otrok
Šolsko leto 2021/22 je bilo že tretje šolsko leto, ki ga je zaznamovala epidemija covida-19. Otroci iz 91 % gospodinjstev so v času zaprtja šol zaradi epidemije covida-19 (v obdobju 12 mesecev pred anketiranjem v 2021) imeli na voljo vse potrebno za šolanje na daljavo: računalnik ali mobilno napravo ter ustrezno/primerno internetno povezavo. V 2 % gospodinjstev so imeli težave zaradi slabe internetne povezave ali te niso imeli, enak delež (2 %) gospodinjstev ni imel dovolj računalnikov ali mobilnih naprav za vse otroke, preostalih 5 % gospodinjstev pa je navedlo druge razloge za težave pri šolanju na daljavo.
Šolska ulica, najpogostejše ulično ime v Sloveniji
Med počitnicami navadno pozabimo na šolo in na vse, kar je z njo povezano. Ker pa je Šolska ulica najpogostejše ulično ime v Sloveniji, to marsikje ni mogoče. V Sloveniji je kar 52 Šolskih ulic, po 6 Šolskih cest in Šolskih poti, eno Šolsko naselje in 3 Dijaške ulice.
Tudi med priimki se pojavljajo taki, ki nas spomnijo na šolo. Priimek Šola je na začetku leta 2022 imelo v Sloveniji devet oseb, priimek Šolar 495 in priimek Dijak 106 oseb.
Vir: SURS, 29. 8. 2022
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
