c S

Vsi v istem čolnu

Vlasta Nussdorfer Nekdanja varuhinja človekovih pravic in svetovalka predsednika republike vlasta.nussdorfer@gmail.com
06.10.2021 Poznate četrtkovo oddajo Globalna vas na Valu 202? Če je ne, lahko poslušate njene ponovitve v radijskem arhivu. Kaj me je tako pritegnilo ob poslušanju nekaterih, da o njih precej intenzivno razmišljam? Zagotovo to, da ob pripovedih Slovenk in Slovencev, ki živijo daleč od doma, vstopaš v njihova življenja, v tuje dežele in seveda prostrani svet. Še posebej pozorno sem prisluhnila gostu, ki je nastopil na prvi jesenski dan, 23. septembra, letos. Javil se je z daljne Kitajske, dežele, ki nas je prva soočila s Covidom 19. Prav zato me je nadvse zanimalo, kako so ga premagali in kako je tam sedaj. Ker zna biti to morda poučno. Saj smo vendar delček sveta, ki je za "sprehod" slehernega virusa majhen in ranljiv, zato bi morali imeti vsi enak cilj - čimprej zaživeti brez covida. Pa se sploh trudimo dovolj in res povsem primerno?

Vsi sedimo v istem čolnu. Skupaj moramo potovati.

Vsi ljudje - bratje in sestre na isti ladji,

ljudje, ki potujejo skupaj.

Sonce pleše po nebu,

ribe se premetavajo v vodi.

Čudovite sanje.

Vsi ljudje-bratje in sestre na  isti ladji sveta.

Šibki in močni, črni in beli, veliki in mali, revni in bogati, ljudje, ki skupaj potujejo.

Nikogar ne vržejo s palube. Nikogar ne odstranijo.

Nihče ne prične prepira za komandni mostiček.

Na palubi te ladje,

je vsak brezskrben in varen.

 

Čudovite sanje.

Zakaj se moram zbuditi

in videti črno ladjo, 

grdo, zdelano in brez krmila?

              (Phil Bosmans)

Se vam zdi znano in vedno bolj aktualno?

Se morda sprašujete, zakaj nekaterim uspe, drugim pa nikakor ne? Je potrebna "trda roka" ali "mehkejši" pristop? Je nujno veliko dokazov ali niti ti ne zadoščajo? Smo Slovenci res narod "nejevernih Tomažev" ali verjamemo le in zgolj "svojim"? Se lahko česa naučimo tudi iz tujih zgodb? Bi še bili pripravljeni za krajši čas zmanjšati svoje pravice, če bi vedeli, da temu res sledi povsem normalno življenje? Ali morda menimo, da se bo to prej ali slej zgodilo celo povsem brez odrekanja in omejitev? Kar s protesti?

Resno dvomim, saj pretekli dogodki tega nikakor ne potrjujejo. Covida bi se sicer radi znebili, a vsekakor brez kakršnihkoli ukrepov. Še zlasti to velja za tiste, ki dvomijo v njegov obstoj in opozarjajo, da gre za veliko svetovno zaroto, ki je bila planirana in je sedaj načrtno izpeljana s pomočjo skoraj vseh voditeljev, ki se niso cepili s pravim cepivom, pač pa zgolj s placebom. In zgodba se nadaljuje ...

Peter Zupanc je v oddaji Globalna vas spregovoril o svojem življenju v tako zelo posebni državi, kot je Kitajska. V štiri milijonskem mestu Nanking je bil z ženo tudi v času pojava Covida 19. Napisal je knjigo Leto podgane, ki je prav leto 2021, in predstavil kitajski model spopadanja z virusom. Določeni ukrepi kot so maske, "zelena" koda in merjenje temperature, so ponekod še vedno prisotni. Sicer pa živijo sedaj kolikor toliko normalno.

To so dosegli po strogi karanteni v lanskem letu. Takrat sta z ženo živela v stanovanjski skupnosti agrikulturne institucije. Ni se mu zdelo pretirano hudo, čeprav je okoli blokov nastajal zid s stražarji, izhodi pa so bili strogo nadzorovani. Le en član družine je lahko skupnost zapustil za kakšno uro ali dve na teden, namenjeno nakupom ali drugim nujnim opravkom. V oddaji je spregovoril o kolektivizmu in veliki odgovornosti do soljudi, v nasprotju z našim individualizmom in požvižganjem na sočloveka. Zelo me je presenetil del, ko je spregovoril o načinu nošenja mask. Nihče se jih niti ne upa nositi "pod nosom". Dodal je, da razmišljajo v korist drugih, saj zaradi majhne neudobnosti nošenja zavarujejo predvsem ostale.

Spominjam se mask, ki so jih mnogi Kitajci nosili pred leti, predvsem zaradi slabega zraka, kdaj pa tudi v strahu pred okužbami. Nisem jih povsem razumela. Tako nenavadni so se mi zdeli.

Pomislim tudi na naš masko skepticizem!!! Pa na tarnanje, kako ljudje ne morejo dihati, dobivajo mozolje, se zastrupljajo z izdihanim zrakom. Ojoj, najbrž sem še na kaj pozabila. Ni prijetno, a če to komu res pomaga, sem za. Vedno sem mislila predvsem na druge.

Povprašan je bil tudi o cepljenju in kako so dosegli 78 odstotno precepljenost in ob tem zaključil, da smo v Sloveniji nepripravljeni na sodelovanje, dvomimo celo v znanost, ne zaupamo pa seveda institucijam.

Najbrž tudi, če bi jih vodili novi ali drugi ljudje. Najbrž. Vsaj nekateri.

Omenil je tudi evropski selektivni odnos do dajanja osebnih podatkov. Na spletu jih ponujajo vsevprek, ob kartičnih nakupih ne dvomijo v njihovo škodljivost, natakarju ali varnostniku pa ne bi niti od daleč pokazali telefona s kodo o izpolnjevanju PCT pogoja. Je to "dvojnost" moralne drže ali kaj drugega?

Čisto ob koncu pa je Slovenec, še vedno živeč na Kitajskem, izrazil veliko zaskrbljenost nad današnjimi okužbami in smrtmi v Sloveniji. To bi morala biti po njegovem mnenju že preteklost, a ni.

Zamislila sem se. Zlasti nad tem, da smo po precepljenosti skoraj najslabši v Evropi. Zakaj in kako to? Kaj je pri nas drugače? Protesti se namreč vrstijo tudi drugod, zlasti tam kjer se bližajo volitve. 

Težko sprejemam, da so nekateri pripravljeni celo zapreti ceste, razbijati, strašiti ljudi, vse pod pretvezo "ščitenja" svojih pravic, hkrati pa jih drugim jemljejo povsem brez kančka slabe vesti. Koliko je takih in koliko zgolj njihovih slepih sledilcev?

Seveda nikakor ne opravičujem vlade, ki vlada z odloki namesto z zakoni, ker jih razdvojeni parlament ne more več sprejemati, in se pogosto ne poenoti s stroko, ki pa žal tudi ni povsem enotna. Vlada ob tem tudi ni vzor primerne strpnosti in kulturnega dialoga.

Seveda pa tudi ne tistih, ki očitno zgolj zaradi iskanja volivcev, izkoriščajo še "prazen bazen" ali "tržno covid nišo" in privabljajo ljudi na ulice in trge, da pod težo nošenja zastav in transparentov vzklikajo sovražnosti proti vsakomur, ki z njimi ne deli enakega mnenja, predvsem o PCT pogojih.

Poznamo namreč pravice in dolžnosti. In prav slednje so v spoštovanju pravic preostalih.

Ali nimajo vsi enakih pravic, tudi do svobode gibanja in ali jih res lahko nekdo pod parolo protesta dobesedno zaustavi in zadrži na cesti, obvoznici, v mestu ali izven njega in to v času, ko morajo po otroke v vrtce ali šole, po nujnih opravkih ...

Pošteno bi bilo protest, ki je sicer povsem legitimna pravica, prijaviti in zanj in njegov razplet prevzeti tudi prav vso odgovornost. Ali niso desetine in stotine policistov in vse kar je z njimi povezano, ko gre za možnost velikega nasilja, do česar je že prihajalo, tudi velik strošek vseh nas?

Se res ne da mirno in dostojno protestirati, tako kot to počno t.im. petkovi protestniki? Ogradili so se namreč od vsakršnega nasilja in pozivanja k njemu s strani "sredinih" in tako je tudi prav.

Ali res lahko predsednik republike "zruši" vlado? Ločite predsednikove pristojnosti od pooblastil parlamenta? Odstopi lahko le predsednik vlade sam ali mu nezaupnico izglasuje parlament. Šele tedaj nastopi aktualni predsednik republike s svojimi pooblastili za izpeljavo novih - predčasnih volitev.

In čisto na koncu; sprejmimo različnost in tiste, ki se sami, nikakor pa ne zaradi vlade, ne želijo cepiti. Pustimo, da odločajo o svojem telesu. Seveda pa se morajo zavedati, da ob taki odločitvi, ne gre za diskriminacijo, če jim bo marsikaj omejeno v nasprotju s tistimi, ki so sprejeli drugačno odločitev in se cepili. Marsikdo se je namreč cepil prav zaradi večje svobode v vsakdanjem življenju. Žal nekateri  celo zgolj in samo zato.

Poslušam vse, tudi drugače misleče. Kje namreč piše, da imam vedno prav? A zelo odločno zavračam lažne novice, ki pa jih je iz dneva v dan več. Te dni so nekatere celo razkrili, tudi na področju posledic cepljenja. In kako jih pravzaprav razlikovati? Komu še verjeti in komu sploh ne?

Spregovorila je namreč nekoč zaposlena pri FB in razkrila marsikaj. Nenehno pa prav nasprotniki vseh vrst ukrepov naokoli pošiljajo in  prisegajo na tovrstne informacije. Velika previdnost torej res ne bo škodila.

Zato sem seveda razmišljala, kako bi se odzvala na zanikovalce nesrečnega virusa in stalne trditve, da so postelje v bolnicah prazne, da bolezen sploh ni tako huda in gre zgolj za veliko zaroto. Najglasnejše influencerje bi takoj natančno intervjuvala, da bi torej v kamero povedali točno to, kar je zanje resnica. Potem bi jih odpeljala na različne oddelke intenzive, kjer bi morali ostati z eno ekipo cel njen delavnik, seveda v primernih oblačilih in pod enakimi pogoji. Z delom po navodilih. Nato bi jih pred bolnišnico počakale že prižgane kamere ... Pa da jih vidimo in slišimo!

Tudi mene, ki sicer ne dvomim in seveda zaupam zdravnikom, bi vseeno resnično zelo zanimalo ... kaj je res, nam kdo laže, pretirava, potvarja resnico? To bi bila najbolj gledana oddaja vseh časov. Kdor v drugem delu ne bi sodeloval, pa bi prav tako izkazal svojo "kredibilnost". Dan resnice torej.

Mislite s svojo glavo! Izkušenj vseh vrst vam najbrž res ne manjka. Sicer pa prisluhnite enim in drugim ter se nato samostojno odločite. Povsem samostojno, ker zgolj to zares šteje.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.