|
|
|
|
|
Vstopite v: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IUS News |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ne spreglejte: |
|
|
|
|
|
|
|
| |
| |
|
|
|
|
|
NOVOSTI
|
Pomembnejše pravne novice tega tedna
Ustavno sodišče bo na današnji seji predvidoma obravnavalo tudi predlog za absolutno prednostno obravnavo zahteve za ustavno presojo več členov Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), skupaj s predlogom za začasno zadržanje izpodbijanih členov. Zahtevo je na ustavno sodišče vložila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). VEČ
Poslanci DZ so sprejeli novelo zakona o državnem tožilstvu. Na ministrstvu za notranje zadeve, kjer so zakon pripravili, pojasnjujejo, da je novela potrebna zaradi uskladitve po prenosu pristojnosti nad tožilstvom. VEČ
Državni zbor je sprejel novelo zakona o medijih, ki bo omogočila neodplačno koriščenje oddajniške infrastrukture RTVS tudi tistim televizijskim programom s statusom posebnega pomena, ki oddajajo prizemeljsko digitalno. VEČ
Državni zbor je potrdil predlog novele zakona o digitalni radiodifuziji, s katerim se RTVS onemogoča, da bi v javnem omrežju digitalne prizemne televizije oddajal tudi komercialne programe. Poleg tega je potrdil predlog novele zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka ter predlog novele zakona o hipotekarni in komunalni obveznici. VEČ
Poslanke in poslanci bodo v petek s sprejemom novele zakona o poslancih nekoliko omejili svoje pravice oziroma privilegije, saj bodo znižali višino in skrajšali čas prejemanja nadomestila po zaključku mandata. Ker pa predlog posega tudi v pravice poslancev, ki nadomestilo že prejemajo, se zakonu obeta ustavna presoja. VEČ
Člani Odbora za gospodarstvo DZ so z devetimi glasovi za in tremi proti podprli predlog Zakonodajno-pravne službe DZ Ustavnemu sodišču RS, da zavrne zahtevo informacijske pooblaščenke, da je določba Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1), ki omogoča vpogled v elektronsko komunikacijo, v neskladju z ustavo. VEČ
Sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča je ustanovitelja družbe Mebles IMS Andreja Rezarja in Zdenko Škodlar spoznal za kriva oškodovanja upnikov v zadevi Zbiljski gaj. Rezarju je prisodil dve leti pogojne zaporne kazni s štiriletno poskusno dobo, Škodlarjevi pa eno leto pogojne zaporne kazni s poskusno dobo dveh let. VEČ
Specializirano državno tožilstvo je v zadevi predor Šentvid zaradi kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic vložilo obtožnico zoper osem oseb. Med temi naj bi bili aktualni obrambni minister Aleš Hojs ter gradbena tajkuna Ivan Zidar in Dušan Črnigoj. VEČ
Razlog za padec Slovenije na lestvicah konkurenčnosti lahko upravičeno pripišemo tudi sistemski korupciji, ugotavlja Komisija za preprečevanje korupcije. Sistemska korupcija je v Sloveniji že tako ukoreninjena, da lahko po mnenju komisije že govorimo o prvih nastavkih korupcije ustroja. VEČ
Nevladne organizacije niso zadovoljne z vključevanjem civilne družbe v pripravo predpisov. Od marca je bilo le 15 odstotkov predlogov predpisov takšnih, pri katerih je javnost lahko sodelovala skladno z resolucijo o normativni dejavnosti, v svojem merjenju kršitev ugotavlja Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij. VEČ
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
AKTUALNO
|
Obračun prejemkov uslužbencev javnega sektorja po 1. juniju 2012
Pred kratkim sprejeti Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) je postavil vrsto omejitev in novih pravil pri nagrajevanju in napredovanju javnih uslužbencev, kot tudi pri obračunu povračil stroškov iz naslova delovnega razmerja.
Obračun potnih nalogov in drugih povračil za mesec junij je že potrebno izvesti na podlagi sprejetih novosti. VEČ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE
|
Med novejšimi vsebinami posebej izpostavljamo:
Dopolnitve Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (ZDIU12) omejujejo rasti izdatkov proračuna države do sprejema rebalansa proračuna države. Zamaknjeno je izplačilo regresa za letni dopust za javne uslužbence in funkcionarje za en mesec. Omejuje se višina regresa za zaposlene v nefinančnih in finančnih družbah, v katerih je neposredno ali posredno država ali občina več kot 25 odstotni lastnik premoženja - novi 5a. člen namreč pravi, da se ne glede na določbe drugih predpisov in kolektivnih pogodb, s katerimi je določena višina regresa za letni dopust za zaposlene v nefinančnih in finančnih družbah, v katerih je država ali občina neposredno ali posredno več kot 25 odstotni lastnik premoženja, vključno do leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto družbenega proizvoda, zaposlenim v teh družbah izplača regres za letni dopust največ v višini minimalne plače. Novela je začela veljati 9. junija.
9. junija je začela veljati Uredba o postopkih hrambe, upravljanja in prodaje premoženja nezakonitega izvora, ki vsebuje določbe o hrambi in upravljanju lastniških vrednostnih papirjev in poslovnih deležev v gospodarskih družbah, pa z gotovinskimi in negotovinskimi denarnimi sredstvi, o upravljanju z drugim finančnim premoženjem, razen denarnih sredstev, in tudi o hrambi, upravljanju, prodaji in uničenju premičnin. Predpis posebej opredeljuje razpolaganje s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi, premoženje pa se vodi v evidenci začasno zavarovanega, začasno odvzetega in odvzetega premoženja nezakonitega izvora pri organih, pristojnih za hrambo, upravljanje oziroma prodajo nezakonitega izvora.
Od 9. junija veljata tudi spremenjena 4. in 7. člen Uredbe o evidencah na področju odvzema premoženja nezakonitega izvora, ki se tičeta vpisa premoženja v evidence (določena je podlaga vpisa) in posebnih zaznamb. Pristojni organi in pristojni centralni organ morajo informacijski sistem in evidence prilagoditi novostim do 15. julija 2012.
Z odločbo U-I-211/11-26 je ustavno sodišče razveljavilo drugo alinejo četrtega odstavka 42. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-2) in tretji odstavek 47. člena ter četrti odstavek 48. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS). Eden izmed temeljnih ciljev urejanja javnih naročil je, da država gospodarno, učinkovito in uspešno porablja javna sredstva, pri tem je dopustno, da zakonodajalec uveljavi kot razlog razlikovanja med ponudniki to, ali so člani poslovodstva ali nadzornega organa ponudnika osebe, ki so s svojim ravnanjem povzročile stečajni postopek ali druge t. i. insolvenčne postopke. Razlikovanje na podlagi tega kriterija bi bilo v razumni povezavi s predmetom urejanja. Ustavno sodišče pa meni, da je zakonodajalec ta kriterij presegel z vzpostavitvijo neovrgljive domneve, ki se nanaša tudi na položaje, ko vzrokov za navedene insolvenčne postopke ni mogoče pripisati ravnanju posameznih oseb, četudi so bile v obdobju zadnjih dveh let pred iztekom roka za oddajo ponudb v postopku javnega naročanja v položaju člana poslovodstva ali nadzornega organa ali družbenika z lastniškim deležem, večjim od 25 %. Druga alineja 42. člena ZJN-2 je zato v neskladju s 14. členom Ustave Republike Slovenije (URS), protiustavne pa so tudi nanjo se sklicujoče izpodbijane določbe ZJNVETPS.
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-322/11-6 razveljavilo drugi odstavek 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), ki narekuje, da se šteje, da je tožeča stranka umaknila tožbo, če brez upravičenega razloga ni prišla na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo. Citirana določba vsebuje sankcijo za neupravičen izostanek tožeče stranke s prvega ali poravnalnega naroka in sama po sebi še ne omejuje človekove pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (URS) oziroma ne posega vanjo. Umik tožbe namreč ni ovira za njeno ponovno vložitev, vendar pa ima ta fikcija ob součinkovanju s togimi in kratkimi prekluzivnimi roki za vložitev številnih tožb iz delovnih in socialnih razmerij učinke posega v človekovo pravico iz 23. člena URS, je svojo odločitev utemeljilo ustavno sodišče.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
EVROPSKA UNIJA
|
Pravne novosti iz EU
Komisija je sprejela Sporočilo za boljše delovanje pravil enotnega trga, saj je ta eno izmed glavnih gibal gospodarske rasti, pri čemer pa je glavna ovira dejansko uveljavljanje obstoječih pravil. Komisija je predlagala tudi ukrepe za boljše delovanje storitvenega sektorja, ki predstavlja pomemben del BDP Unije. Ukrepi so bili pripravljeni na podlagi ekonomske analize izvajanja direktive o storitvah, s katero je bilo ugotovljeno, da se učinek lahko še izboljša. VEČ
Parlament EU je v Resoluciji podal mnenje, da Unija potrebuje robustnejši proračun, v kolikor hoče dosegati svoje politične cilje. Dolgoročnejši proračun mora biti dovolj prilagodljiv tako skozi in med naslovi kot tudi med finančnimi leti, da je kos novim izzivom. Prispevki iz nacionalnih blagajn naj bi se nadomestili z drugimi načini financiranja. VEČ
Bodoča zakonodaja glede ekonomskega upravljanja mora biti bolj usmerjena v rast. Nove pristojnosti Komisije, da lahko pregleduje proračune držav evro območja, bi morale biti pod večjim demokratičnim nadzorom. Tako mnenje so podali parlamentarci glede predlaganega »dvojčka«. Glavni spremembi k predlogu Komisije sta novo poglavje glede izdajanja dolžniških instrumentov in pravna zaščita za insolventne države. VEČ
11. junija 2012 je začel delovati Inštitut Evropske investicijske banke. Inštitut naj bi bil katalizator za socialne, kulturne, izobraževalne in raziskovalne dejavnosti z namenom dosegati ekonomski in socialni razvoj v Evropski Uniji. VEČ
V sklopu predlaganih ukrepov za trajnostno rast in zaposlovanje, je Komisija sprejela pobudo Instrument za povezovanje Evrope, Svet prometnih ministrov pa je sprejel splošni pristop do pobude. Po pobudi naj bi Komisija dala 50 milijard evrov za naložbe v izboljšanje evropskih prometnih, energetskih in digitalnih omrežij. Financirali naj bi se projekti z visoko dodano vrednostjo ter tisti, ki bodo usmerjeni v zapolnjevanje manjkajočih ter pomanjkljivih povezav v omrežjih. VEČ
Delovati je začel nov spletni portal, ki je namenjen preglednosti, s čimer naj bi bili postopki odločanja Komisije bolj odprti, pa tudi državljani naj bi lažje dostopali do informacij o teh postopkih. Na portalu so zbrani vsi dosedanji instrumenti za lažji državljanski nadzor, s čimer se izboljšujejo možnosti uveljavljanja pravic državljanov. VEČ
Svet EU je sprejel Uredbo glede dedovanja, ki vpeljuje Evropski certifikat dedovanja. Pravila naj bi olajšala, pohitrila in pocenila čezmejne dedne postopke za dediče, volilojemnike in druge zainteresirane stranke. VEČ
Sodniki sodišča EU so v zadevi C-132/11 presodili, da ne gre za diskriminacijo na podlagi starosti v primeru, če se ne upošteva poklicnih izkušenj pridobljenih v drugem podjetju iz iste skupine. Tako delodajalec ni dolžan upoštevati poklicnih izkušenj, ki so jih zaposleni pridobili v takem podjetju, ko odloča o plačah svojih zaposlenih. Diskriminacijo v posredni ali neposredni obliki prepoveduje Direktiva 2000/78. VEČ
V zadevah C-611/10 in C-612/10 so sodniki odločili, da pravo EU ne preprečuje državi članici, da dodeli družinske dajatve napotenim ali sezonskim delavcem glede katerih načeloma ni pristojna. Če pa se taka možnost uporabi, je nacionalno pravilo, ki take dajatve izključuje, v nasprotju s prostim gibanjem delavcev, če je primerljivo dajatev treba izplačati v drugi državi. Socialno varnost delavcev migrantov ureja Uredba 1408/71. VEČ
V zadevi C-283/11 je generalni pravobranilec Bot podal mnenje, da je upravičena omejitev nadomestila, katerega morajo plačati televizijski kanali za uporabo izsekov dogodkov velikega javnega interesa (kot so to npr. nogometne tekme). Ta omejitev omogoča uravnoteženje različnih zadevnih temeljnih pravic. Pravice do prenosov dogodkov ureja Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah. VEČ
V sodbi C-599/10 ( ang) je bilo odločeno, da javni naročnik mora zahtevati pojasnila od kandidata pri javnem razpisu, v kolikor se zdi, da ponudba vsebuje neobičajno nizko ceno. Ni pa treba zahtevati pojasnil glede ponudbe, ki ni natančna ali skladna s tehničnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije. Javna naročila gradenj, blaga in storitev ureja Direktiva 2004/18. VEČ
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IZBRANO IZ SODNE PRAKSE
|
Izbrali smo odločbo Ustavnega sodišča RS, ki obravnava dejanje z znaki prekrška in kaznivega dejanja hkrati:
Če sodišče v zvezi z istim historičnim dejanjem ugotovi, da je šlo v resnici za kaznivo dejanje, ki ima tudi znake prekrška, se mu sankcija, ki jo je prestal oziroma plačal za prekršek, všteje v kazen, izrečeno za kaznivo dejanje. Predlagatelj meni, da je navedeno v nasprotju z načelom ne bis in idem, saj omogoča, da je storilec za isto ravnanje dvakrat kaznovan, ker je ravnanje hkrati opredeljeno kot prekršek in kaznivo dejanje. VEČ
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
SPREMENLJIVI ŠTEVILČNI PODATKI
|
Pregled novih vrednosti:
1. junij 2012 |
Temeljna obrestna mera za junij 2012, mesečno |
|
0,2 % |
1. junij 2012 |
Temeljna obrestna mera za junij 2012, letno |
|
2,39 2,47 % |
12. junij 2012 |
Trošarina na neosvinčeni bencin |
|
496,9800 502,4200 |
12. junij 2012 |
Trošarina na plinsko olje za pogonski namen |
|
370,9700 381,6900 |
12. junij 2012 |
Trošarina na plinsko olje za ogrevanje |
|
80,8600 90,0500 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DOBRO JE VEDETI
|
Priporočite Tednik IUS-INFO!
Na povezavi Priporoči prijatelju lahko omogočite tudi svojim prijateljem in sodelavcem brezplačno redno tedensko informiranje o vseh pomembnih novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih vsebinah na portalu IUS-INFO.
|
|
|
|
|
| |
|