|
|
|
|
|
Vstopite v: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IUS News |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ne spreglejte: |
|
|
|
|
|
|
|
| |
| |
|
|
|
|
|
AKTUALNO
|
Pomembnejše pravne novice tega tedna
Državni svet je zavrnil predlog komisije za državno ureditev glede veta na Zakon o državnem tožilstvu (ZDT-1) ( predlog). Svetnik Jernej Verbič je dejal, da bi moral zakon krepiti neodvisnost državnega tožilstva, a daje preveč pristojnosti ministru. Da zakon krepi samostojnost državnih tožilcev, pa meni pravosodni minister Aleš Zalar. VEČ
Vlada je sprejela predlog novele Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN), ki med drugim predvideva, da bi bil izračun vrednosti vezan na rabo, ne več na vrsto nepremičnine. Novela bi tudi uvedla obvezno pošiljanje podatkov o najemnih poslih. Poleg tega bi po novem vsi lastniki dobili obvestilo o končni izračunani vrednosti nepremičnine. VEČ
Vlada je potrdila dokument nadgradnje zdravstvenega sistema. Ta med drugim predvideva spremembe na področju financiranja javnega zdravstva, na novo opredeljuje vsebino košarice zdravstvenih pravic, predvidene so tudi nove trošarine. VEČ
Predsednik vlade Borut Pahor po padcu medijskega zakona ( predlog) v državnem zboru napoveduje, da bo vlada v kratkem pripravila novelo zakona, s katero bodo implementirali evropsko direktivo. Nato pa premier želi opraviti pogovore z zainteresirano javnostjo ter zakon znova predlagati v presojo državnemu zboru. VEČ
Posvojitev biološkega otroka istospolnega partnerja je možna že po obstoječi zakonodaji, je po odločitvi ministrstva za delo, da odobri posvojitev biološkega otroka istospolne partnerice, pojasnil zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc. VEČ
Komunikacijska zasebnost je svetinja, v katero ne sme nihče nezakonito posegati, je afero vdiranja v telefone v Veliki Britaniji komentirala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Opozorila je, da v Sloveniji do vdiranja v komunikacijsko zasebnost prihaja zlasti na delovnih mestih. VEČ
Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je ob predstavitvi poročila varuha za leto 2010 izpostavila predvsem problematiko pomanjkljivega nadzora in zakonodaje. VEČ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE
|
Med novejšimi vsebinami posebej izpostavljamo:
Sprejeta je bila avtentična razlaga 40. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS), ki pojasnjuje, da je treba omenjeni člen razumeti tako, da reševanje sporov med koncedentom in koncesionarjem v zvezi z izvajanjem koncesijske pogodbe spada v izključno sodno pristojnost.
Spremembo je doživela Uredba o celostni grafični podobi Vlade Republike Slovenije in drugih organov državne uprave. Določena je drugačna velikost grba, na vizitkah pa se po novem navaja tudi naslov spletne strani organa.
Spremembe in dopolnitve Uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih, ki veljajo od 16. julija, vplivajo na opredelitve izrazov, uporabljenih v predpisu, spreminjajo določbo o vrstah energetskih storitev in ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, v prilogi pa je dodana nova razpredelnica z višinami prispevkov za povečanje učinkovitosti rabe električne energije in dodatkov k ceni toplote in ceni goriv za povečanje energetske učinkovitosti.
Nova Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč začne veljati 30. julija. Uredbo izvaja ministrstvo za okolje in prostor, razen kadar je pristojen Urad Republike Slovenije za kemikalije, ureja pa pristojne organe in njihove pristojnosti, vprašanje nadzora, ki ga opravljajo različni inšpektorji ter določa globe za primere prekrškov.
Sprejet je bil Pravilnik o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov, ki določa, da morajo biti vsi spomeniki zaradi boljše prepoznavnosti označeni v skladu s tem predpisom. Kot oznaka spomenika se razume označevalna tabla na pročelju spomenika ali na podobnem primernem mestu, njeno namestitev pa bodo obravnavali kot vzdrževalna dela. Predpis začne veljati 30. julija.
Vlada je objavila seznam upravičencev do donacij za leto 2011. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PRAVO EVROPSKE UNIJE
|
Svet EU je sprejel Direktivo o upravljanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, ki naj bi začela veljati najkasneje septembra letos. Iz direktive izhaja, da morajo države članice prve nacionalne programe o dokončnih odlagališčih predložiti do leta 2015. Po besedah Komisarja za energetiko gre za pomemben dosežek pri zagotavljanju jedrske varnosti na območju EU, saj se je EU zavezala k dokončnemu odlaganju radioaktivnih odpadkov. VEČ
Komisija EU je predlagala spremembo zakonodaje o tahografih, da bi se v čimvečji meri izkoristile nove tehnološke možnosti kot npr. satelitsko določanje položaja. Z novimi tehnološkimi rešitvami bo goljufanje težje, zmanjšane bodo administrativne ovire, podjetjem pa naj bi to prineslo okoli 515 miljonov evrov prihrankov na leto. Z zagotavljanjem boljšega upoštevanja pravil o časih vožnje in počitkih, bodo vozniki varnejši, povečana pa bo tudi varnost na cestah in zagotovljena poštena konkurenca. VEČ
Komisija EU predlaga znižanje vsebnosti žvepla v nekaterih tekočih ladijskih gorivih, in sicer naj bi se emisije žveplovega dioksida zmanjšale do 90%, emisije drobnih delcev pa do 80%. Zmanjšanja škodljivih emisij bodo pripomogla k boljšemu zraku, javno zdravstvo pa bo prihranilo od 15 do 34 milijard evrov. Predlog, ki spreminja direktivo, vnaša v pravo EU nove standarde mednarodne pomorske organizacije. VEČ
Evropska Komisija s svojim priporočilom o dostopu do osnovnega plačilnega računa želi spodbuditi finančno in socialno vključevanje potrošnikov po vsej Evropi. Vse več vsakodnevnih opravil se opravlja brez gotovine in osnovni bančni račun predstavlja nujo za popolno vključitev v gospodarsko in družabno življenje. Komisija poziva države članice, naj bodo ti računi dostopni vsem in po razumnih cenah. VEČ
Za spodbujanje inovacij s pomočjo raziskav bo Komisija namenila okoli 7 milijard evrov. Z namenjenimi sredstvi naj bi kratkoročno ustvarili okoli 174.000 delovnih mest, v obdobju petnajstih let pa okoli 450.000 delovnih mest in 80 milijardno rast BDP. VEČ
Komisija je namenila 244 milijonov evrov za financiranje 183 okoljskih projektov v okviru programa LIFE+. V projekte se lahko vključijo vse države, prijavijo jih pa lahko na področjih ohranjanja narave, podnebnih sprememb, čiste tehnologije in okoljske politike ter informacijske in komunikacijske dejavnosti v zvezi z okoljskimi vprašanji. VEČ
Komisija je začela sodne postopke proti dvajsetim državam članicam zaradi nepopolnega izvajanja telekomunikacijskih pravil, med katerimi je tudi Slovenija. Rok za implementacijo v nacionalno zakonodajo je bil 25. maja 2011. Komisija je poslala zahtevke za predložitev podatkov o izvajanju teh pravil, države članice pa morajo v dveh mesecih odgovoriti na opomine. VEČ
Sodišče EU je v združenih zadevah C-4/10 in C-27/10 odločilo, da znamka z geografsko oznako »Cognac« ne more biti registrirana kot znamka, ki označuje žgano pijačo, ki ni take vrste. Komercialna raba take znamke bi imela nasproten učinek na zaščiteno oznako. Po Uredbi o zaščiti geografskih oznak za žgane pijače je mogoče registrirati kot geografsko oznako ime države, regije ali kraja izvora pijače, če je kvaliteto, ugled ali drugo značilnost pijače mogoče pripisati geografskemu poreklu. VEČ
Sodba v zadevi L'Oréal in drugi proti eBay (C-324/09) obravnava pravico do nudenja storitev. Sodniki so v zadevi obravnavali odgovornost družb, ki upravljajo spletni trg, glede kršitev prava znamk, ki jih storijo uporabniki. Tako bodo nacionalna sodišča lahko takim družbam odredila sprejem ukrepov, ki se ne nanašajo zgolj na prenehanje kršitev pravic intelektualne lastnine, ampak tudi na preprečevanje nadaljnjih takih kršitev. Sodniki so ugotovili, da se pravo EU glede znamk uporablja tudi za ponudbe in oglase izdelkov, kadar so ti namenjeni potrošnikom v Uniji, vendar pa upravljavec spletnega trga sam ne uporablja znamk, vkolikor le zagotavlja storitev, ki omogoča, da se na njegovem spletnem mestu prikazujejo znaki enaki znamkam. VEČ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IZBRANO IZ SODNE PRAKSE
|
Izbrali smo odločbo Ustavnega sodišča RS ( U-I-50/11), s katero je bilo ugotovljeno neskladje Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre) in Poslovnika o parlamentarni preiskavi s 93. členom Ustave. Protiustavnost mora Državni zbor RS odpraviti v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu RS.
Predlagatelji ocene ustavnosti so izpostavili, da ZPPre ne določa natančno pogojev za zaslišanje člana (parlamentarne) preiskovalne komisije za pričo in da takšne zahteve ni treba obrazložiti in utemeljiti. Opozorili so, da Poslovnik omogoča tretjini članov komisije, da predsednika ali člana komisije predlaga za pričo. Tako vsaka menjava (posebej predsednika komisije) ovira delo komisije več tednov ali celo mesecev, kombinacija menjav pa naj bi lahko delo komisije blokirala do konca mandata. VEČ
|
|
|
|
|
| |
|