|
|
|
|
|
Vstopite v: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IUS News |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ne spreglejte: |
|
|
|
|
|
|
|
| |
| |
|
|
|
|
|
AKTUALNO
|
Pomembnejše pravne novice tega tedna
Odbor DZ za delo bo danes nadaljeval drugo branje predloga družinskega zakonika. Večkrat prekinjena razprava, ki so jo septembra končali šele pri tretjem členu, se je razvnemala ob določbi, ki istospolnim parom daje možnost posvojitve otrok. Tak zakon nima dovolj podpore, zato ministrstvo predlaga kompromis, ki pa deli koalicijo. VEČ
V DZ je bila sprejeta novela Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK-A). Ta vladi omogoča aktivno sodelovanje v referendumski kampanji, za kar bo upravičena tudi do proračunskih sredstev. VEČ
Poslanke in poslanci DZ so sprejeli novelo Zakona o spodbujanju tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij (ZSTNIIP-B). Zakonska novela določa pravno podlago za dodeljevanje finančnih spodbud za tuje neposredne investicije po posebnem postopku s sklepanjem neposrednih pogodb. VEČ
Postopek ustanavljanja občine Ankaran se je ponovno ustavil že na matičnem odboru za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. DZ pa je na izredni seji lahko vnovič zgolj ugotovil, da je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan. VEČ
Skupina poslancev je v DZ vložila novelo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK-A), saj menijo, da so se nekatere rešitve trenutno veljavnega zakona v praksi pokazale kot neustrezne. VEČ
Državno tožilstvo je v ponedeljek vložilo zahtevo za preiskavo v zadevi managerskega odkupa Pivovarne Laško in Istrabenza. To jim je naložilo ljubljansko okrožno sodišče, ki na podlagi ugovorov zagovornikov obdolžencev ni dopustilo neposredne obtožnice, je pa sicer ugotovilo, da je podan utemeljen sum storitve kaznivih dejanj. VEČ
Nenad Mirović in Gregor Britovšek sta bila na ljubljanskem višjem sodišču obsojena na najvišjo kazen, 30 let zapora, za umor in napeljevanje k umoru Matjaža Volka marca leta 2002. Celjsko okrožno sodišče ju je oktobra 2008 oprostilo, primer pa je po pritožbi tožilstva prevzel senat ljubljanskega višjega sodišča. VEČ
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IUS-INFO ČISTOPISI
|
Ali ste prepričani, da uporabljate zadnje veljavno besedilo ZPP?
Besedilo Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je od svoje objave leta 1999 doživelo že 17 vplivov in zadnji je začel veljati 30. decembra 2010. Vse te spremembe, dopolnitve in razveljavitve členov so upoštevane samo v IUS-INFO ČISTOPISU ZPP.
V ČASOVNI LESTVICI je na voljo tudi vseh 18 verzij čistopisov tega zakonskega besedila.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE
|
Med novejšimi vsebinami posebej izpostavljamo:
Vlada je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o varovanju tajnih podatkov, na podlagi katere 4. člen (primerjalnik besedila člena) po novem določa oznake za tajne dokumente. Po noveli morajo biti dokumenti in mediji ob določitvi stopnje tajnosti tudi vidno označeni s predpisanimi oznakami iz 3. člena. Poleg teh oznak morajo dokumenti ali mediji z oznakami »tajno« in »strogo tajno« imeti še podatke o številki izvoda dokumenta in številu morebitnih prilog. V 3. odstavku je predpisana še dodatna posebna oznaka za dokumente z oznako »strogo tajno«. Spremeni se tudi Priloga z vzorci oznak tajnosti.
Veljati je začela Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov, ki ureja javno financiranje študijske in obštudijske dejavnosti, investicij razvojnih nalog na univerzah, samostojnih visokošolskih zavodih ter koncesioniranih visokošolskih zavodih za koncesionirane študijske programe. Koncesionirani in zasebni visokošolski zavodi, ki izvajajo javnoveljavne študijske programe, lahko pridobijo javna sredstva samo za razvojne naloge. Uredba določa način določitve sredstev v okviru temeljnega in razvojnega stebra financiranja v povezavi z opredelitvijo proračunskih sredstev za študijsko dejavnost. V nadaljevanju so med drugim opredeljeni fiksni in variabilni del temeljnega stebra financiranja, kazalniki za določanje variabilnega dela ter merila za sredstva iz razvojnega stebra.
Državnemu zboru je bil v obravnavo poslan Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-E) z namenom izboljšati plačilno disciplino, vzpostaviti plačilno kulturo, omogočiti enostaven pregled plačilne sposobnosti in dejanski obseg plačilne nediscipline. V predlogu je določeno, da morajo dolžniki z zapadlimi neplačanimi obveznostmi tako iz javnega kot zasebnega sektorja podatke o skupnem znesku dospelih neporavnanih obveznosti posredovati AJPES. AJPES in minister za finance določita vsebino, način in roke posredovanja teh podatkov. AJPES nato seznam dolžnikov javno objavi, stroške upravljanja pa nosi proračun. Zakon določa odškodninsko odgovornost poslovodstev, ki zahtevanih podatkov ne bi posredovali ali bi posredovali nepravilne oz. nepopolne podatke. Za ponovne kršitve pa predpisuje tudi globe in poziv za razrešitev s funkcije oz. mesta.
V obravnavo Državnemu zboru je bil posredovan tudi Predlog zakona o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1). Z zakonom se skuša predvsem urediti pravice tujcev, ki delajo pri slovenskih delodajalcih. Spreminja se trajanje zaposlitve kot pogoj za pridobitev delovnega dovoljenja za 3 leta. Po novem bo dovoljenje pridobil tujec že po najmanj 20-mesečni neprekinjeni zaposlitvi pri katerem koli delodajalcu. Pogoj bo preverjal Zavod za zaposlovanje glede na prijavo tujca v socialno zavarovanje. S tem delavci ne bodo več vezani na zaposlitev pri enem delodajalcu. Spremembe so bile uvedene tudi pri podaljšanju dovoljenja in sicer bo Zavod tudi pri podaljšanju preverjal, ali je delodajalec predlagal obračune davkov za dohodke iz delovnega razmerja ter poravnal davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela. Zakon naj bi prek določb, ki zavezujejo k plačevanju davkov in prispevkov ter s tem pogojujejo izdajo oz. podaljšanje delovnih dovoljenj, uredil problematiko neprijavljanja tujcev v socialno zavarovanje. Zakon ureja samo neplačevanje davkov in prispevkov, ne pa tudi neplačila opravljenega dela, tako da ostaja vprašanje, ali bo lahko delodajalec tudi po novem odpravil delovno dovoljenje, ne da bi pred tem poravnal plačila za opravljena dela, medtem ko bodo sicer prispevki plačani.
Predstavljen je bil tudi Predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), ki v 3. členu določa nekatere nove pojme (tuji pravni subjekt, delodajalec, neaktivna oseba, brezplačno delo, podizvajalec, posebno izkoriščevalski delovni pogoji), medtem ko je namesto podjetnika na novo opredeljen pojem samozaposlene osebe. Prav tako je na novo in bolj natančno opredeljeno zaposlovanje na črno v 6. členu. V primeru, da se na črno zaposluje brezposelna ali neaktivna oseba, mora delodajalec taki osebi izročiti pogodbo za nedoločen čas v roku treh dni od ugotovitve kršitve. V 12. in 13. členu je opredeljena omejitev sosedske pomoči in sicer pri delih v povezavi z opravljanjem dejavnosti. Področje obsega pristojnosti nadzornih organov je urejeno podrobneje. Nekatere naloge nadzora bo prevzela Carinska uprava, bolj natančno je določen postopek nadzora, razširjajo pa se tudi pristojnosti nadzornih organov. Dopolnjene so sankcije in globe, ki so urejene v določbah od 21. do 28. člena.
Ustavno sodišče RS je odločilo, da sedmi odstavek v povezavi z drugim odstavkom 189. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) ni v neskladju z Ustavo. Sodišče je zavrnilo trditev, da je točkovna omejitev 13 točk za udeležbo pri izobraževanju za znižanje kazenskih točk v neskladju z načeli enakosti pred zakonom, prav tako pa je zavrnilo tudi trditev o kršitvi sorazmernosti, saj udeležba v programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, ko imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja doseže ali preseže 13. točk, ni prostovoljna in ne pomeni ugodnosti za imetnika vozniškega dovoljenja, temveč je v zakonu predpisana kot obvezna, neudeležba pa kot prekršek. Določba je namenjena povečanju vzgoje in varnosti v cestnem prometu, torej temu, da določeni vozniki obnovijo znanje pravil cestnega prometa in znanje varne vožnje ter da se pri teh voznikih vzpodbudi razmišljanje o neprimernosti njihovega ravnanja in obstoju nevarnosti za vse udeležence cestnega prometa. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PREGLED EVROPSKE ZAKONODAJE
|
Evropska komisija je odprla razpravo o spremembah, ki jih namerava vpeljati pri financiranju raziskovanja in inovacij. Namen sprememb je, da se olajša sodelovanje v raziskavah in inovacijah, poveča ekonomski vpliv le-teh ter izboljša njihova denarna vrednost. V Zeleni knjigi predlagan Skupni strateški okvir naj bi pokril trenutne okvirne programe za raziskovanje, konkurenčnost in inovativnost ter Evropski institut za inovativnost in tehnologijo. Vse to bo podlaga, da se ustvari vrsto povezanih instrumentov za celotno verigo inovativnosti (od osnovnega raziskovanja, do dokončanja in vključitve inovacije na trg, pa tudi podpora netehnološkim inovacijam, kot npr. trženje in oblikovanje). Zelena knjiga nasploh prinaša osnovo za daljnosežne poenostavitve postopkov in pravil. Razprava bo potekala do 20. maja 2011. VEČ
Komisija je začela tudi javno razpravo o možnostih povezanega in razumljivega pristopa k skupinskemu uveljavljanju pravic v EU (skupinske tožbe). Veljavno pravo EU vsebuje možnost skupinskih tožb le na področju prava potrošnikov, medtem ko se ureditve v državah članicah močno razlikujejo in lahko segajo tudi na področja finančnih trgov, konkurence, varstva okolja ter druga področja. Prek javne razprave bo tako Komisija skušala ugotoviti skupna načela, ki naj bi bila podlaga za skupinske tožbe na celotnem področju EU. Razprava bo potekala do konca aprila 2011. VEČ
Od 7. februarja naprej morajo imeti vsa osebna in mala dostavna vozila vgrajene dnevne žaromete, kot to določa Direktiva o obvezni vgradnji dnevnega žarometa na vozila v svojem 2. členu. Tovorna vozila in avtobusi pa bodo s tem pogojem zavezani od avgusta 2012. Uporaba teh žarometov, ki se prižgejo samodejno ob zagonu motorja, naj bi povečala vidnost vozil in s tem varnost na cestah. Ti žarometi pa so tudi bolj varčni in okolju prijazni, saj porabijo manj energije. VEČ
Na Sodišču EU v zadevi C-403/08 in C-429/08 je generalna pravobranilka Kokott podala mnenje, da so dogovori o izključnih prenosih nogometnih tekem v nasprotju s pravom EU. Prepoved prenosa nogometnih tekem Premier League v živo v gostiščih z uporabo tujih dekodirnih kartic ni v skladu s pravom EU, saj izključne pravice delijo notranji trg na ločene nacionalne trge, kar omejuje svobodo opravljanja storitev. V nasprotju z notranjim trgom je tako teritorialna izključenost, torej izključna pravica imetnika licence, da oddaja tekme na svojem ozemlju. VEČ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IZBRANO IZ SODNE PRAKSE
|
Izbrali smo odločbo upravnega sodišča, ki obravnava pridobivanje dohodka iz opravljanja gostinske dejavnosti na črno. Davčni organ je ugotovil, da je tožnik opravljal pridobitno dejavnost kot fizična oseba, za svoj račun, navzven pa je nastopal s pravno formalnim statusom društva, zoper katerega je bil predhodno postopek davčnega inšpekcijskega nadzora ustavljen. Društvo namreč kljub formalno urejenemu statusu ni poslovalo kot društvo in ni opravljalo pridobitne dejavnosti v okviru društva in po 6. členu Zakona o davku od dobička pravnih oseb (ZDDPO) ni zavezanec za davek od dobička pravnih oseb. VEČ
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IUS KOLUMNA
|
Če ste spregledali aktualno kolumno z naslovom Ob obetajočih spremembah zakona o kazenskem postopku izpod peresa sodnika Martina Jančarja, vas vabimo k branju.
Med drugim je zapisal: "Moram priznati, da se raznih predlogov za spremembo zakonov nikoli pretirano ne razveselim, saj sem že od nekdaj prepričan, da zakon ni nekaj, kar naj bi se pretirano spreminjalo in dopolnjevalo. Moje stališče je, da naj se vsak zakon pripravi tako, kot je to že rekel, mislim, da Locke, kot da bo veljal 100 let." VEČ |
|
|
|
|
|
|
|
| |
|