| |
|
|
|
|
|
AKTUALNO
|
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije bo zahtevala izvedbo naknadnih zakonodajnih referendumov, če bodo sprejete predlagane zakonske spremembe pri pokojninah in delovnih razmerjih, izključena pa ni niti splošna stavka. VEČ.
Preliminarne analize o delu sodišč v letu 2009 kažejo, da je bil lani pripad novih zadev na sodiščih največji v zadnjih dvajsetih letih, število nerešenih zadev pa najmanjše po letu 1996. Končnih podatkov še ni. VEČ.
8. aprila je minilo 20 let od prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji po drugi svetovni vojni, na katerih je zmagala Demokratična opozicija Slovenije (Demos), skupno pa je v republiško skupščino prišlo devet strank. VEČ.
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je določil znesek letošnjega letnega dodatka, ki ga bodo dobili upokojenci z nižjimi pokojninami. Znašal bo skoraj 368 evrov, dodatek upokojencev z višjimi pokojninami pa okoli 223 evrov. VEČ. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE
|
10. aprila so začele veljati spremembe Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2010 in 2011 ( ZIPRS1011-A), ki določajo nov prihodek za izvedbo investicij v javno železniško infrastrukturo z namenom njene posodobitve. V ta namen se preusmerja tudi del koncesijskih dajatev Luke Koper, za dosego cilja omejitve finančne nediscipline pa novela določa plačilne roke tudi za posredne proračunske uporabnike. Novost je še možnost sklenitve neposredne pogodbe o financiranju oziroma sofinanciranju za ustanove, ki jih je ustanovila RS na področju mednarodnega sodelovanja.
Istega dne je v veljavo stopil noveliran Zakon o članstvu Republike Slovenije v Mednarodnem denarnem skladu (ZCMDS), ki po novem ureja tudi pristojnosti Banke Slovenije pri izvajanju nalog, povezanih s članstvom, ter določa, da imenovanje namestnika guvernerja v omenjenem skladu ne bo več vezano na funkcijo namestnika guvernerja Banke Slovenije.
24. aprila začne veljati Zakon o javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (ZJSKD), ki želi omogočiti zakonito in nemoteno delovanje sklada ter s tem zagotavljati možnosti za razvoj kulturne dejavnosti in za spodbujanje kulturne ljubiteljske dejavnosti. Zakon tako določa namen, delovanje, organizacijo, financiranje in nadzor sklada. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PREGLED EVROPSKE ZAKONODAJE
|
Ponovno se vrača SWIFT! O sporazumu glede prenosa finančnih podatkov med EU in ZDA za potrebe boja proti terorizmu so zopet razpravljali evropski parlamentarci, Evropska Komisija pa je pripravila nove smernice za ponovna pogajanja z ZDA. Ministri držav članic bodo o novi strategiji za pogajanja razpravljali 23. aprila, Komisija pa pričakuje sprejem pred julijem. Parlamentarci še vedno nasprotujejo masovnim prenosom podatkov, saj bi se tudi po novih rešitvah vsak mesec preneslo 90 milijonov podatkov. Opozarjajo, da lahko tudi najmanjše banke individualizirajo podatke. VEČ.
Evropski parlamentarni odbor za civilne svoboščine, pravico in notranje zadeve je potrdil predlog Komisije glede pravice do poštenega sojenja. Predlog direktive predvideva večjo zaščito obdolžencev v samem postopku, in sicer prek dodatnih opredelitev glede pravice do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih kjerkoli v Evropski uniji. To pomeni imeti pravico do tolmača skozi celoten postopek, imeti pravico do prevoda vseh dokumentov pomembnih za postopek in imeti pravico do nasveta pravnika pred odpovedjo kateri izmed teh pravic. VEČ.
Evropski nadzornik za varstvo podatkov je sprejel mnenje glede predloga direktive o elektronskih odpadkih in elektronski opremi. Predlog z dne 3. decembra 2008 je bil dodobra obravnavan v parlamentu, vendar brez ozira na varstvo osebnih podatkov. Nadzornik opozarja, da se predlog osredotoča le na okoljske rizike v zvezi z elektronskimi odpadki, ne opredeljuje pa se do rizikov v zvezi z zaščito podatkov, ki bi lahko nastali zaradi zlorabe neustreznega sistema in prostora odstranjevanja odpadkov in opreme. To se nanaša predvsem na osebne podatke, ki bi ostali shranjeni na opremi, namenjeni za odpad. VEČ. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IZBRANO IZ SODNE PRAKSE
|
Ta teden smo za vas poiskali sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, ki odgovarja na vprašanje, ali je kritične vrednosti hrupa mogoče uvrstiti v okvir pravno priznane škode.
Mejne, vsekakor pa kritične vrednosti hrupa, ki so višje od običajnih vrednosti hrupa zaradi pretoka cestnega prometa, se lahko subsumirajo pod pravni standard škode, ki presega meje, določene v tretjem odstavku 133. člena Obligacijskega zakonika (OZ). VEČ. |
|
|
|
|
| |
|