EDUS-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

14.9.2020

Na posvetu Inštituta za razvoj vključujoče družbe o vključujočem, varnem in spodbudnem šolskem prostoru

Ljubljana, 14. septembra (STA) - Na posvetu v organizaciji Inštituta za razvoj vključujoče družbe so sodelujoči izpostavili pomen vključujočega, varnega in spodbudnega izobraževalnega okolja. Po besedah uvodnih govorcev je to še posebej pomembno v luči epidemije covida-19, ki je pod vprašaj postavila tudi nekatere družbene vrednote.

"Znanje se nenehno razvija in nadgrajuje, z njim se razvijajo tudi družba in njene vrednote. Te so v zadnjih mesecih, ko se svet sooča z epidemijo, nastavile ogledalo in sprožile povpraševanje našega pogleda na posamezna družbena vprašanja, med njimi tudi šole in izobraževanja," je v uvodnem nagovoru izpostavil predsednik DZ Igor Zorčič.

Potegnil je tudi vzporednice z drugimi družbenimi sistemi, kot je državni zbor. Ta mora biti vključujoč, varen in spodbuden prostor, če naj kar se da kakovostno opravlja svojo funkcijo in uživa legitimnost. Kot pravi Zorčič, je parlament katalizator družbenega konflikta, ki v državni zbor vstopa v obliki zahtev, pobud in predlogov. "Ključnega pomena je, da poslanci ravnajo s pričakovanji in etično moralnimi pravili ter stremijo k temu, da se družbeni konflikt hladi, ne pa zaostruje," je dejal.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, poslanstvo katerega temelji na gradniku odgovorne družbe znanja, spodbuja vzgojno-izobraževalne ustanove, da vsem zagotovijo vključujoče, varno in spodbudno okolje, pri tem pa mora biti v središču najšibkejši udeleženec v procesu, je dejal državni sekretar na ministrstvu Damir Orehovec. "Spodbujam to, da se otrokova obravnava v spoštljivem in dostojanstvenem duhu. Pomembno je tudi, da so otroci soudeleženi pri sprejemanju odločitev," je dodal.

Opomnil je, da se trudijo zagotavljati ničelno toleranco do nasilja. Po njegovih besedah so se v zadnjem času pojavile mnoge nove oblike nasilja, ki pred 20 leti še niso obstajale. Pomembno vlogo pri tem predstavlja spletna aktivnost mladostnikov. "Zgodi se, da konflikt nastane popoldne, zgodba pa se naslednji dan prenese v šolski prostor. Ključno je, da znajo strokovni delavci nasilje tudi v najmanjših oblikah zelo dobro identificirati," je povedal Orehovec. Pozval je, da se šolskemu polju da avtonomijo in moč ter mu zaupa, da bo ta proces avtonomno in odgovorno izpeljala znotraj okolja.

Tudi namestnica direktorja Zavoda za šolstvo Stanka Preskar je ugotavljala, da se potrebe družbe spreminjajo in so tudi šole vse bolj zahtevne. Ob dolgoletnem delu pa se ji vse bolj potrjujejo besede njenih starejših kolegov, da se nenapisana družbena pravila, ki so moralna in nujna za sobivanje, pogosto izgubijo v kopici zakonodaje in pravilnikov. "Za pogovor in razmislek zmanjka energije, če ne že časa," je opozorila.

Na zavodu za šolstvo po njenih besedah upoštevajo razvoj stroke, ob tem pa še posebej spoznanja o delovanju možganov ter vloge družbe in vloge posameznika. Čas epidemije covida-19 pa so na zavodu izkoristili za podporo ravnateljem in učiteljem z vsebinami, s pomočjo katerih bi lahko čim bolj enotno in avtonomno izvajali učni proces. "Družbene vrednote so na resni preizkušnji. Vse okoli nas kliče po reprogramiranju. Ključno ob tem je sodelovanje," je sklenila Preskarjeva.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2020

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2019

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar