Hrvaško predsedstvo je uvodoma izpostavilo, da večina držav še nima končne odločitve glede izvajanja pouka v novem šolskem letu, saj je vse odvisno od epidemiološke slike. So si pa države skoraj enotne, da ne želijo nadaljevati šolanja na daljavo, so pa pripravljene na kombinirano poučevanje.
Evropska komisarka za izobraževanje Marija Gabriel je izpostavila ključno vlogo šol in učiteljev pri digitalnem in zelenem prehodu ter trajnostnem razvoju. Izpostavila je tudi pomen sledenja študentom pri prehodu na trg dela.
Ministri so v razpravi izpostavljali svoje izkušnje s šolanjem na daljavo. Strinjali so se, da ne more nič nadomestiti poučevanja v šoli. Zaradi nenadnega prehoda na šolanje na daljavo pa je postalo v številnih državah članicah jasno, da bodo morale več vložiti v šolsko infrastrukturo in zagotoviti ustrezen prehod na digitalno poučevanje.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je poudarila, da jim je kljub krizi zaradi koronavirusa uspelo zagotoviti, da se je šolsko leto zaključilo ne glede na obliko izobraževanja. "Izobraževanja na daljavo ne moremo enačiti z izobraževanjem v šoli, ga pa lahko spodbujamo v posebnih razmerah, s čimer poskušamo zagotavljati vključujoč način izobraževanja za vsakega učenca in dijaka," je dejala ministrica.
Glavne izkušnje, ki jih je Slovenija pridobila iz novo nastale situacije, je, da je tudi v času pandemije treba zagotoviti kontinuiran izobraževalni proces, ki je ustrezno prilagojen posebnim razmeram, je dodala.
Pojasnila je še, da so ob vračanju učencev v šolske klopi sprejeli tudi protokoli v primeru novih pojavov okužb. Trenutno pa so na ministrstvu osredotočeni na jesen, pri čemer so mnenja, da je treba ob številčnejšem pojavu novih okužb nujno tudi sodelovanje v širšem evropskem prostoru. Zavzela se je tudi za digitalno preobrazbo, kar na področju izobraževanja pomeni vlaganje v razvoj posameznika, zagotovitev ustreznega izobraževanja učiteljev ter investicije v infrastrukturo in opremo.
