Za letošnjo generacijo slovenskih šolarjev je bilo šolsko leto precej drugačno. Po razglasitvi epidemije novega koronavirusa v državi 12. marca je po štirih dneh sledilo zaprtje vseh vzgojno-izobraževalnih ustanov. Doma je tako ostalo tudi 190.156 osnovnošolcev in 72.783 srednješolcev, ki so se morali spopasti s šolanjem na daljavo. Šole so namreč uvedle pouk na daljavo, ki so ga na začetku spremljale tudi tehnične težave, predvsem v večjih družinah brez zadostnih računalnikov, a so težave sčasoma odpravili.
Šolanje na daljavo je v času epidemije po mnenju ministrstva za izobraževanje potekalo dobro, kljub temu pa so tako učitelji kot učenci in starši nestrpno pričakovali vrnitev klasičnega šolanja. Z rahljanjem protikoronskih ukrepov oz. s preklicem epidemije covida-19 se je tudi v šole začelo vračati življenje, seveda ob upoštevanju higienskih ukrepov zdravstvene stroke.
Tako so se po več kot dveh mesecih, 18. maja, v šolske klopi najprej vrnili učenci prvih treh razredov osnovnih in dijaki zaključnih letnikov srednjih šol, 25. maja so v šolo odšli še učenci 9. razredov osnovne šole. V začetku junija so se v šolske klopi vrnili učenci 4. in 5. razredov, 3. junija pa so se jim pridružili še učenci 6., 7. in 8. razredov.
Vrnitev v šolo ob upoštevanju strožjih higienskih ukrepov
Ob postopnem vračanju učencev v šolo so veljali številni ukrepi za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom. Pouk je tako sprva za vsako skupino potekal le v eni učilnici, kjer so učenci pojedli tudi malico. Učne skupine so bile manjše, saj so morale šole iz razredov oblikovati manjše učne skupine oz. največ 15 učencev v eni skupini. Pred začetkom pouka so morali učilnice temeljito prezračiti, nato pa spet vsako uro. Učitelji so morali nositi maske ves čas, devetošolci pa zunaj učilnic.
Ob ponovnem vstopu v šolo so morali učenci prinesti podpisane izjave staršev, da v zadnjih 14 dneh niso imeli katerega od simptomov covida-19 in da niso bili v stiku z osebo, pri kateri je bila potrjena okužba. Nato od začetka junija oddelkov v osnovnih šolah niso delili, a so še naprej veljali splošni higienski ukrepi.
Za dijake zaključnih letnikov, predvsem zaradi priprave na maturo, so morale šole upoštevati navodila ministrstva za izobraževanje, znanost in šport o največ 15 dijakih v učilnici, prepoved zapuščanja učilnic med odmorom in druženja v skupinah v šoli in okolici. Tako so dijaki med maturo nosili maske, ki pa so jih lahko med pisanjem odložili. V šolo so sicer morali vstopati posamično in ob upoštevanju zadostne medosebne razdalje.
Epidemija spremenila šolski koledar
Epidemija je letos dodobra zmotila potek šolskega leta, zaradi česar je ministrstvo spremenilo nekatere datume v šolskem koledarju. Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) v šestem in devetem razredu osnovne šole je odpadlo, prav tako mednarodna matura. Pole, ki so že pripravljene, pa bodo uporabili kot dodatno učno gradivo za prihodnje šolsko leto.
Šolsko leto se letos po prvotnem koledarju za učence od 1. do 8. razreda končuje 24. junija, za 9. razrede pa se je končalo teden prej, 15. junija. Devetletno šolanje učenci običajno zaključijo z valeto, ki je bila tokrat nekoliko drugačna. Zaradi spremenjenih razmer so jih morale šole izvesti po priporočilih zdravstvene stroke. Devetošolci, letos jih je 18.084, so se tako od učiteljev in sošolcev morali posloviti v dopoldanskem času ob krajšem programu na šolskih igriščih.
Maturanti pa so se preko pouka na daljavo do zaključka šolskega leta, 22. maja, osredotočili na priprave na maturo. Vpisni roki splošne in poklicne mature so ostali enaki. Koledar opravljanja posameznih izpitov na obeh maturah je ostal skoraj nespremenjen, edina večja sprememba je bila, da so dijaki esej iz materinščine pisali 1. junija, in ne 5. maja. Ocenjevanje je potekalo tudi na daljavo, junij pa je namenjen zaključevanju, zviševanju ali popravljanju ocen.
Maturo je letos sicer prvič opravljalo 15.567 dijakov, od tega 6078 splošno in 9489 poklicno maturo. Rezultati poklicne mature bodo znani 7. julija, rezultati splošne pa 13. julija. Letos so zaradi epidemije prvič vzpostavili elektronski vpogled v izpitne pole, tako da maturantom na vpogled ne bo več treba v Ljubljano. Vpogled v pole bo od 13. do 15. julija, do 16. julija pa bo možno ugovarjati na izračun ocene.
Srednje šole bodo lahko spričevala po lastni presoji podelile po pošti oziroma ob upoštevanju priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v šolah, a po vnaprej določenem razporedu. Dijaki prvih letnikov bodo spričevala dobili že v torek, 23. junija, po 13. uri, tretjih in začetnih letnikov poklicno tehniškega izobraževanja v sredo, 24. junija, dopoldne, dijaki drugih letnikov pa popoldne.
Pouk na daljavo tudi jeseni?
Šole po vrnitvi vseh učencev v šole, opozarjajo, da vseh priporočil NIJZ ni mogoče izvajati. Če pouk v jeseni ne bo mogel steči vsaj približno tako, kot pred epidemijo, je po prepričanju ravnatelja ljubljanske OŠ Livada Gorana Popovića bolje, da še naprej poteka na daljavo. Po mnenju predsednika združenja ravnateljev osnovnega šolstva Gregorja Pečana so največje težave pri prevozih, kosilih, jutranjem varstvu, podaljšanem bivanju in izbirnih predmetih, kjer je treba združevati več skupin. Zdi se mu smiselno, da ob morebitnem drugem valu epidemije ne bi zapirali države, ampak se omejili na posamezna žarišča.
V srednjih šolah večjih težav s poukom na daljavo ne zaznavajo. Še največ težav je takšno izobraževanje prineslo tam, kjer je potreben praktičen pouk, a so tudi to nekako rešili. Za jesen se po besedah predsednice zveze srednjih šol Fani Al-Mansour pripravljajo tudi na možnost, da tak pouk nadaljujejo.
