Kot je v spletnem pogovoru pojasnila diabetologinja Mojca Lunder, je sladkorne bolezni vse več in predstavlja veliko breme za zdravstveni sistem. Po njenih navedbah je najpogostejša sladkorna bolezen tipa dva, ki se je pred leti večinoma pojavljala pri starejših, danes pa se starost bolnikov niža. Tako beležijo tudi porast mlajših otrok s sladkorno boleznijo tipa dva, ki nastane vsaj deloma na račun nezdravega življenjskega sloga in prekomerne teže, je pojasnila Lundrova. Ob tem je izpostavila pomen preventivnega ravnanja, ki lahko nastanek bolezni prepreči.
K zdravemu načinu življenja spodbujajo tudi v Zvezi društev diabetikov Slovenije. Med drugim organizirajo tudi tekmovanja v znanju o sladkorni bolezni v osnovnih in srednjih šolah, skozi katera tekmovalce učijo zdravega načina življenja s poudarkom na zdravi prehrani, pomenu gibanja in prepoznavanju znakov sladkorne bolezni in ki se jih v zadnjih letih udeležuje okoli 10.000 tekmovalcev iz okoli 450 šol, je pojasnila sekretarka zveze Špelca Rudolf.
Po besedah učiteljice na Osnovni šoli Vižmarje Brod Petre Škofic Valjavec učenci ta tekmovanja vidijo kot tista, ki ne štejejo zgolj za točke, ampak jih učijo za življenje. Pojasnila je, da učence te vsebine zelo zanimajo in da znanje prenašajo tudi v družino ter tako spreminjajo navade odraslih. "Zelo radi mi povedo, kako so doma starše preobračali," je dejala.
Ugotovitev, da učenci tega znanja ne nesejo le naprej v svoje življenje, ampak ga nosijo tudi domov in spreminjajo način življenja v družini, jim v zvezi po oceni Rudolfove predstavlja največji uspeh. "Znanje o zdravem načinu življenja ni težko, je pa težko spremeniti navade," je dodala.
Med učenci sicer po navedbah Škofic Valjavčeve opažajo ogromne razlike v ozaveščenosti med učenci o zdravem načinu življenja, ki so povezane tudi z socialno-ekonomskim statusom družine. Bolje situirani imajo več znanja in tudi bolj zdravo živijo, je pojasnila.
Razlike v ozaveščenosti o zdravem načinu življenja opaža tudi Lundrova pri bolnikih s sladkorno boleznijo, s katerimi se srečuje. So pa po njenih navedbah mlajši bolniki nekoliko bolj ozaveščeni o zdravem načinu življenja, a ga zaradi življenjskega sloga težko izvajajo.
Škofic Valjavčeva je opozorila tudi, da imajo slovenski otroci pogosto težave z dnevno-nočnim ritmom, ki prav tako lahko predstavljajo problem in ne pripomorejo k zdravemu življenjskemu slogu. Starši bi morali biti po njenem mnenju na to bolj pozorni. Sicer pa lahko, kot je prepričana učiteljica naravoslovnih predmetov, učitelj pri vsakem predmetu, tudi denimo pri matematiki in slovenščini, pri pouku vključi tudi vsebine o zdravem načinu življenja.
Sogovornice so predstavile tudi novo družabno igro Razgibani kviz, namenjeno učencem od 3. do 6. razreda. Gre za didaktično igro, ki poleg vprašanj o zdravi prehrani in človeškem telesu vključuje tudi gibanje, saj mora ena skupina odgovoriti na vprašanje v času, ko druga izvaja navedene vaje, je pojasnila Rudolfova. Po mnenju sogovornic je igra primerna za uporabo v šoli in doma, pri njej pa ne gre le za učenje skozi igro, ampak je pomembna tudi povezava med motoriko in učenjem, saj se mnogi učenci najlažje učijo z gibanjem.
