Hrvaško predsedstvo Svetu EU je danes organiziralo videokonferenco, na kateri so si ministri izmenjali mnenja o vprašanju, kako naj se raziskovalna politika odzove na to in prihodnje krize s kratkoročnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi ukrepi.
Kustečeva je izrazila sočutje z najbolj prizadetimi državami zaradi covida-19, med drugim Italijo in Španijo. "V znanosti je Evropa združena pri skupnem sodelovanju pri premagovanju krize," je dodala.
Po njenem se je EU hitro odzvala na področju raziskovanja v pandemiji koronavirusa. Pohvalila je še akcijski načrt EU na področju raziskovanja, ki je po njenem ambiciozen. Poudarila je, da bo treba ukrepe izvajati vključujoč vse znanstvenike in različna znanstvena področja, da bodo lahko združeni vsi potenciali po Evropi.
Kustečeva je opomnila, da moramo biti na naslednjo krizo pripravljeni z boljšimi mehanizmi koordinacije, priložnost za to pa vidi v prenovi Evropskega raziskovalnega prostora, ki bo skupna prioritete nemškega, portugalskega in slovenskega predsedovanja Svetu EU.
Kolegom je ministrica med drugim predlagala vzpostavitev procesa za pripravo akcijskih načrtov ukrepanja tako na ravni EU kot na nacionalni ravni na vseh področjih in za njihovo skladno sledenje na ravni EU. Po mnenju ministrice bi bila pri tem lahko prva tema prav pripravljenost na epidemije in družbena odpornost.
Zavzela se je tudi za obširna evropska sredstva za raziskave in inovacije v prihodnjih pogajanjih o večletnem finančnem okvirju.
Ministri so se sicer posvetili tudi vprašanju, kako naj bodo ukrepi držav članic in EU na področju raziskovanja in inovacij boljše koordinirani. Pozdravili so tudi odločitev EU, ki je že sprostila finančna sredstva v višini skoraj 200 milijonov evrov za pospešitev raziskav, ki bi omogočile čim prejšnjo izdelavo zdravila za covid-19.
Ob tem so se dotaknili tudi vprašanja uporabe sredstev iz strukturnih skladov ter bili enotni, da je treba sredstva, namenjena raziskavam in inovacijam v boju z novim koronavirusom in drugimi virusi, povečati. Znanost in znanstveniki morajo imeti po njihovem večjo vlogo pri sprejemanju odločitev, povezanih z odzivi na krizo, večja vloga znanosti pa je potrebna tudi pri in pripravljenosti na naslednje krize, so še sporočili z ministrstva.
