Po njihovi oceni je znesek glede na povprečne stroške študenta, ki znašajo približno 500 evrov mesečno, občutno prenizek. Poleg tega gre za enkratni in ne mesečni krizni dodatek, čeprav bo izjemen upad študentskega dela trajal več mesecev. Študentom, ki so morali delati zaradi šibkejšega socialnega ozadja ali nizkih ostalih prihodkov, pa ne nadomesti izgube prihodkov. Za skoraj 50 odstotkov študentov so namreč prihodki od dela glavni vir prihodka, so izpostavili za STA.
Nadalje je vladni predlog po oceni ŠOS izpustil izredne študente, ki imajo še višje stroške študija, hkrati pa niso nujno v delovnem razmerju, brezposelni ali samozaposleni. Prav tako so izpuščeni študenti brez stalnega prebivališča v Sloveniji, čeprav so z vsemi pravicami in obveznostmi izenačeni s študenti s stalnim prebivališčem, ter dijaki in udeleženci izobraževanja odraslih, ugotavljajo.
Predlagano rešitev o enkratnem kriznem dodatku bodo poskušali spremeniti v času zakonodajnega postopka. Odprta pa ostajajo še nekatera druga vprašanja, denimo o subvencionirani študentski prehrani in subvencioniranem prevozu, s katerimi se bodo spopadli v prihodnjih dneh.
Je pa po mnenju študentske organizacije pozitivno, da študentom v času epidemije ne bo treba plačevati študentskih domov.
