Ukrepi za izboljšanje socialnega položaja ljudi
Samozaposleni in kmetje, ki se bodo v posebni izjavi izrekli za prizadete zaradi krize, bodo za marec prejeli 350 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi s februarjem za vsaj 25 odstotkov, za april in maj pa po 700 evrov, če bodo dokazali upad dohodka za vsaj 50 odstotkov. Hkrati bo država pokrila tudi vse pripadajoče prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Če se bo izkazalo, da je prejemnik podal neresnično izjavo o zmanjšanju dohodkov, bo moral vrniti trikratnik izplačila skupaj z zamudnimi obrestmi.
Vsi redni študenti bodo do 30. aprila prejeli krizni dodatek v višini 150 evrov.
Velike družine s tremi otroki bodo poleg dodatka, ki ga že prejemajo, prejele še dodatnih 100 evrov, družine s štirimi ali več otroki pa 200 evrov.
Upokojencem z do 700 evrov pokojnine bo država izplačala solidarnostni dodatek v treh različnih višinah. Za pokojnine do višine 500 evrov je določen v višini 300 evrov, za pokojnine v višini od 501 do 600 evrov v višini 230 evrov in za pokojnine v višini od 601 do 700 evrov v višini 130 evrov.
Prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka bodo skupaj z dodatkom za april prejeli še solidarnostni dodatek v višini 150 evrov.
Vsi zaposleni, ki so pri opravljanju dela v času epidemije nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma so prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije bodo upravičeni do posebnega dodatka za nevarnost in posebne obremenitve. Dodatek bo oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
Vsi prejemki bodo izvzeti iz izvršbe in stečajne mase v primeru osebnega stečaja. V praktično vseh izvršilnih postopkih v teku se tudi odloži izvrševanje sklepov o izvršbi, v primeru davčnih izvršb pa se izvrševanje zadrži.
Državni in občinski organi ter izvajalci javnih služb, ki v času trajanja epidemije ne izvajajo javnih storitev, teh uporabnikom ne bodo zaračunavali. Nadomestila plač zaposlenih in drugih stroškov, nastalih zaradi izpada izvajanja javnih storitev, bo kril državni proračun.
Ukrepi za pomoč podjetjem ali podjetnikom
Delodajalci bodo oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju za tiste zaposlene, ki delajo. Te prispevke bo v celoti pokrila država.
Država bo v celoti pokrila znesek nadomestila čakanja na delo za delavce, to je 80 odstotkov delavčeve plače v preteklem mesecu za poln delovni čas. Prav tako bo prevzela strošek socialnih prispevkov zanje.
Za dolžnike kreditnih ali drugih obveznosti, sklenjene na podlagi zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah, se odobri odlog plačila obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe za 12 mesecev. Enako velja za tiste, ki najemajo kredit pri Slovenskem podjetniškem skladu ali Regionalnem razvojnem skladu iz Ribnice.
Država bo bankam jamčila za odplačilo kreditnih obveznosti po zakonu o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, uveljavljenem danes. Za tiste, ki jim je bilo z vladnim ali občinskim odlokom začasno prepovedano opravljanje dejavnosti, je predvideno državno poroštvo v višini 50 odstotkov vsote 12 odloženih obrokov kreditov. Enako velja za kreditojemalce, ki so fizične osebe. V vseh ostalih primerih poroštvo dosega 25 odstotkov vsote 12 odloženih mesečnih obrokov kreditov, ki bi zapadli v obdobju, za katerega je bil dogovorjen odlog.
Zavezancem ne bo treba plačati akontacije davka na dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti, kot tudi ne obrokov davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020, ki bodo dospeli v obdobju po uveljavitvi zakona do 31. maja.
Za podjetja, ki so bila prizadeta zaradi epidemije in ukrepov za njeno zajezitev, predlog zakona prinaša tudi nekatere spremembe pri insolvenčnih postopkih, med drugim v smislu podaljšanja nekaterih rokov za ukrepe za izvedbo finančnega prestrukturiranja.
Ukrepi za pomoč kmetijstvu
Za nosilce in člane kmetij ali druge fizične osebe, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovane kot kmet, je za čas trajanja nezmožnosti za delo zaradi potrjene okužbe s koronavirusom predvidena finančna pomoč. Ta je enaka dejanskemu strošku v povezavi z nadomestitvijo dela na kmetiji, a ne sme biti višja od 80 odstotkov minimalne plače.
Davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih se za leto 2020 določi v višini 50 odstotkov katastrskega dohodka, davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih pa v višini 35 odstotkov pavšalne ocene dohodka na panj.
Če je nek sektor utrpel najmanj 20-odstotni izpad dohodka, so do pomoči upravičeni nosilec kmetijskega gospodarstva in nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji (npr. turistične kmetije), lastnik gozda in imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov, ki imajo zaradi posledic epidemije izpad dohodka. Podrobnosti bo vlada še predpisala.
V pomoč kmetijskemu sektorju bodo morali javni zavodi najmanj 50 odstotkov pridelanih ali predelanih kmetijskih pridelkov oziroma živil nabaviti z območja Slovenije, pri čemer morajo biti vse faze pridelave in predelave opravljene v Sloveniji.
Pri sezonskem delu zakon predvideva, da izvajalec začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu tega lahko opravlja prekinjeno ali neprekinjeno brez omejitve števila dni.
Imetniki dovoljenj za gospodarski ribolov za ribiška plovila bodo letos upravičeni do nadomestila plačila priveza v ribiških pristaniščih v višini 40 odstotkov celotnega nadomestila. Prizadetim imetnikom vodne pravice za posebno rabo vode za gojenje sladkovodnih in morskih organizmov pa se oprosti plačilo vodnega povračila za obdobje med 16. marcem in 31. majem.
