Na Mestni občini Ljubljana so, kot so pojasnili za STA, skupaj z ravnatelji vrtcev in šol dogovorili sistem za nujna varstva otrok, pri čemer so pazili predvsem na varnost otrok in sodelavcev. Zato so se odločili, da vsak vrtec in šola iz vrst svojih strokovnih delavcev zagotovi varstvo za "svoje" otroke in učence, katerih starši opravljajo delo v organizacijah, ki so nujne za delovanje družbe in države v izrednih razmerah.
Vzpostavili so seznam nujnih potreb staršev in spodbudili strokovne delavce, da se prijavijo za prostovoljce, saj so ti najbolj primerni in usposobljeni za vzgojo in varstvo otrok. Sedaj imajo na seznamu 128 prostovoljcev iz vrst učiteljev in vzgojiteljev ter izraženih potreb staršev za 36 otrok. Varstvo na domu pa poteka že od prejšnjega tedna in po podatkih za 25. marec je bilo vanj vključenih 12 otrok.
Prav tako so takoj po razglasitvi izrednih razmer in zaustavitvi javnega življenja v državi otrokom iz socialno šibkih družin zagotovili dostavo hrane na dom. Hrano vsak dan, tudi med vikendi, razvažajo prostovoljci, vozniki Ljubljanskega potniškega prometa. Pripravljenost pomagati je izrazilo več kot 200 voznikov prostovoljcev. Prvi dan so razdelili 50 kosil za otroke, sedaj pa jih dnevno razdelijo že več kot 320.
V prejšnjem in tem tednu, ko veliko staršev koristi izredni ali redni dopust, je potreb za varstvo otrok relativno malo. Vendar pa na občini ocenjujejo, da se bo s podaljševanjem trenutnega stanja zaprtih vrtcev in šol stanje močno zapletlo. Na občino so se s prošnjo po organizaciji nujnega varstva obrnili namreč tudi univerzitetni klinični center in druge organizacije, katerih delo je nujno za delovanje države.
Hkrati pričakujejo, da bo potreb po varstvu otrok še več, saj je v ljubljanskih javnih vrtcih 13.400 otrok in dosežena 93,6-odstotna vključenost, kar izkazuje visoke potrebe staršev po vzgoji in varstvu predšolskih otrok. Ob tem na občini opozarjajo, da pri naraščanju potreb staršev zgolj s prostovoljstvom ne bo mogoče zagotoviti varstva. Problematičen pa se jim zdi tudi način pridobivanja prostovoljcev, ki nase prevzamejo izredno odgovornost za tuje otroke.
"Kot najbolj kompetenten in usposobljen kader za nujno varstvo otrok zagotovo veljajo razpoložljivi strokovni delavci s področja vzgoje in izobraževanja. Vendar imajo učitelji, ki večinoma izvajajo izobraževanje na daljavo, delo od doma, in torej ne morejo hkrati opravljati še varstva na domu," so izpostavili na občini.
Ob tem velja, da imajo vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, učitelji podaljšanega bivanja, spremljevalci in drugi s strani delodajalca, torej šole ali vrtca, odrejeno delo na domu, letni dopust, izredni dopust ali čakanje. Predlagana oblika varstva na domu s prostovoljci pa predvideva, da bo delodajalec nastopil v vlogi organizatorja prostovoljnega dela in bi torej z delavcem, ki je na dopustu ali na čakanju, sklenil pisni ali ustni dogovor o opravljanju prostovoljnega dela.
"Prihaja že do prvih vprašanj, saj delavec pri delu na domu ni upravičen do povračila potnih stroškov, medtem ko pri izvajanju prostovoljnega varstva na domu otroka do teh stroškov prihaja," so izpostavili na občini. Ocenili so, da gre za zakonsko anomalijo, ki se ji bodo med drugimi uprli tudi sindikati.
Poleg tega uporaba prostovoljcev sproža dodatna vprašanja, kot so nadzor nad zdravstvenim stanjem prostovoljcev, ustreznost prostorov, kjer se bo izvajalo varstvo, število vključenih otrok, zagotavljanje prehrane za otroke, izmensko delo, neenotna kakovost izvajanja storitve med različnimi občinami in tako dalje.
Zato na občini predlagajo, naj se dovoli organiziranje izvajanja individualnega varstva otrok v nadzorovanem okolju vrtcev in osnovnih šol, z za to usposobljenim kadrom vzgojiteljic in učiteljev, in to ob upoštevanju vseh potrebnih omejitev. Potreben bi bil tudi sklep ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, da se varovanje otrok vključi v izvajanje vzgoje in izobraževanja kot del javne službe in ne kot prostovoljstva.
Tako kot v mariborski in kranjski mestni občini ter tamkajšnjih vrtcih so sicer tudi v Ljubljani zavrnili govorice, ki se pojavljajo, da naj bi nekateri ravnatelji šol in vrtcev po državi precej pritiskali na svoje zaposlene, naj se vključijo med prostovoljce, in to tudi na starejše, ki so v rizični skupini. Kot so poudarili na ljubljanski občini, so ravnatelji sodelavce nagovorili, da v kriznem času pandemije pokažejo svojo človečnost, nesebičnost in solidarnost.
Vsi strokovni delavci v vrtcih in šolah so bili pozvani, naj se odzovejo klicu na pomoč. "Pri tem pa, kot smo preverili pri vseh treh ravnateljicah vrtcev, katerih sodelavke kot prostovoljke izvajajo nujno varstvo na svojem domu ali na domu otroka, so vsi vrtci nagovorili samo tiste sodelavke, ki so zdrave, nimajo majhnih otrok ali niso starejše od 50 let," so poudarili na občini. Dodali so še, da so se javljali tudi starejši delavci in tisti s kroničnimi boleznimi, pa jih ravnateljice niso sprejele.
