Kot so zapisali v današnjem sporočilu za javnost, novi vladi čestitajo ob izvolitvi in napovedujejo, da bodo z njo sodelovali enako konstruktivno in enako kritično kot z vsemi prejšnjimi. Tudi sami pa bodo prispevali vse potrebno k prebroditvi trenutne izjemne situacije.
V sindikatu se jim zdi nesmiselno prerekanje, kdo je bolj ali manj pravočasno ukrepal. Vsekakor so po njihovem mnenju pravilno ukrepale primorska univerza ter filozofska fakulteta in druge fakultete ljubljanske univerze, ki so študijski proces takoj začele prenašati v virtualno okolje. To je na univerzitetni ravni vsekakor lažje izvedljivo kot na nižjih ravneh izobraževanja, a je pri nekaterih predmetih takšna izvedba lahko povsem ustrezna, pri drugih, zlasti praktičnih, pa nekoliko okrnjena, so zapisali.
Kot so dodali, so izvajalci študija že v nekaj dneh spoznali, da študij te vrste pomeni bistveno več dela kot klasični študij v obliki neposrednega kontakta. Da je živi stik s študenti nenadomestljiv, se bo pokazalo prav zdaj. Kljub temu bodo s svoje strni naredili vse, da se študijsko leto nadaljuje in da ne pride do zamikov, ki bi tudi študentom onemogočili napredovanje v višji letnik ali končanje študija.
Sicer pa v sindikatu ugotavljajo, da se koalicijska pogodba visokega šolstva ne dotakne niti z besedo, raziskovalnega področja pa samo megleno, kot dograditev sistema financiranja raziskovanja. To nedorečenost v skladu z nastopom ministrice za izobraževanje, znanost in šport Simone Kustec Lipicer pred parlamentarnim odborom razumejo v smislu nadaljevanja dosedanjih prizadevanj. Nekatera usklajevanja zakonov potekajo že skozi dva ali več mandatov, zato razumejo, da se koalicija v prihajajočem dvoletnem mandatu ni odločila za radikalne vsebinske novosti.
Kljub temu v sindikatu od nove vladne ekipe, enako kot od prejšnje, pričakujejo, da bo skušala v visokem šolstvu in raziskovanju uveljavljati javni interes tudi v nasprotju s pričakovanji posameznih interesnih skupin, in sicer nadzor nad oblikami izplačil, ki jih sistem ne opredeljuje, kot so avtorski honorarji, ter zasebnimi ali polzasebnimi odvodi znotraj univerz.
Kot so zapisali, jim v trenutnih razmerah "ne pride na kraj pameti", da bi zase zahtevali boljši materialni položaj. A opozarjajo na nesorazmerja, ko je po zadnjem dogovoru s šolskim sindikatom Sviz učitelj z napredovanji dosegel celo izrednega profesorja. Taka nesorazmerja pa, kot so opozorili, vodijo "v tip periferne države brez višjih intelektualnih in razvojnih ambicij".
Vnaprej so tudi napovedali, da se bodo morebitnim poskusom odvzema sredstev visokemu šolstvu ali raziskovanju uprli. Pričakujejo, da bo relativna rast visokošolskega proračuna ostala neokrnjena. Prav tako pričakujejo, da bodo univerze ne glede na posredno obliko financiranja v celoti prejela vsa nadomestila, ki bi jih terjala interventna zakonodaja, in to za vse delavce brez razlike.
Upajo tudi, da krizno stanje "ne bo izgovor za potrditev staro-novega direktorja Agencije za raziskovalno dejavnost".
