V pismu ministru za zdravje Tomažu Gantarju, ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju in ministru za javno upravo Boštjanu Koritniku so navedli, da so bili obveščeni tudi o težavah članov, ki delajo na obmejnih območjih, na delo pa se vozijo s Hrvaške.
Ti morajo namreč ob prihodu na Hrvaško v obvezno samoizolacijo, za kršitev pa so zagrožene visoke denarne kazni. Ker je v času epidemije potreba po zdravstvenem osebju bistveno povečana, so v sindikatu predlagali, naj se prek diplomatskih kanalov skuša zagotoviti nemoten mejni prehod za dnevne migracije zdravstvenega osebja, ki se na delo vozi iz obmejnih predelov Hrvaške ali pa se tem zaposlenim zagotovi drugo začasno prebivališče v Sloveniji, od koder bodo lahko nemoteno prihajali na delo.
Poleg tega so predlagali, naj zaradi odloka o začasni prepovedi in omejitvah javnega prevoza javnim uslužbencem v ključnih dejavnostih, med katere sodita tudi zdravstvo in socialno varstvo, pripadajo potni stroški v višini 30 odstotkov cene 95-oktanskega neosvinčenega bencina za prevoženi kilometer, če lastni avtomobila uporabljajo za opravljanje dela.
Po njihovem mnenju uporaba določbe zakona o delovnih razmerjih, po katerem delavec dobi 50 odstotkov plače, če ne more opravljati dela iz višje sile, ni ustrezna v primeru, ko zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu nimajo možnosti varstva otrok in morajo zato ostati doma.
Višja sila se namreč opredeljuje z elementi, kot so zunanji vzrok, nepričakovanost dogodka, neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. Vzrok za nezmožnost zagotovitve varstva otrok pa je vladna odredba zaprtja vzgojno-izobraževalnih ustanov, ki bi sicer lahko normalno delovale. Vzrok zaprtja pa ni v objektivni nezmožnosti zagotavljanja varstva, temveč v varstvu javnega zdravja, kar je težko subsumirati pod višjo silo, so zatrdili v sindikatu.
Zato menijo, da bi bilo bolj ustrezno zagotoviti bodisi varstvo otrok zaposlenih v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ali pa za tiste, ki bodo ostali doma zaradi varstva, določiti pravno podlago za najmanj 80 odstotkov nadomestila plače.
