Univerza v Ljubljani se dobro umešča v Bruslju. Brez znanosti, raziskav in inovacij Evropa ne bo napredovala. To je kot ključni sporočili dogodka izpostavil predsednik uprave SBRA Draško Veselinovič.
Umeščanje univerze je glavna dodana vrednost današnjega dogodka in o tem bi se splačalo premisliti tudi drugim slovenskim deležnikom, ki podcenjujejo bruseljski vidik, je opozoril Veselinovič.
Izpostavil je tudi vprašanje, koliko denarja bo v večletnem proračunu unije za obdobje 2021-2027 namenjenega znanosti, raziskavam in inovacijam, saj da se trenutno bije bitka med kohezijo in znanostjo.
Kohezijske države po Veselinovičevih besedah vztrajajo pri koheziji, saj pri znanosti levji delež poberejo razvite članice, tako da je vprašljivo, koliko bo na koncu ostalo za to področje, ki je nujno za konkurenčnost Evrope globalnim silam, zlasti ZDA in Kitajski.
Eden od ključnih govorcev na dogodku je bil rektor univerze Papič, ki je izpostavil, da so kot najuspešnejši med institucijami iz trinajstih mlajših članic unije pri pridobivanju sredstev iz programa za raziskave in inovacije Obzorje upravičeni opozoriti na pomanjkljivosti.
Opozoril je na izjemno kompleksne postopke - prijava mora biti dolga 150 strani, kar terja ogromno časa in denarja, stopnja uspešnosti pa je zelo majhna. Zato predlaga dve stopnji procesa - najprej prijavo na okoli 15 straneh. Če ta prepriča, pa naj se jo nadgradi.
Rektor je tudi kritičen, da je prepad med državami danes še večji, kot je bil ob začetku programa Obzorje. Programi EU bi morali biti namenjeni zmanjševanju razlik med članicami, trenutno pa jih povečujejo, tudi nov program Obzorje Evropa za obdobje 2021-2027, izpostavlja.
Ob tem je Papič opozoril tudi na to, da številni raziskovalci plačujejo posebnim podjetjem, da ustrezno prilagodijo njihove prijave, tako da bodo všeč ocenjevalcem v Bruslju.
To je le nekaj poudarkov z dogodka, ki so se ga med drugimi udeležili predstavniki Evropske komisije, slovenska veleposlanika v Belgiji in pri EU, Rado Genorio in Iztok Jarc, ki sta bila prav tako ključna govorca, ter dvakratni bivši evropski komisar iz Slovenije Janez Potočnik.
Poleg omenjenih tem so udeleženci razpravljali tudi o vlogi univerz v programu Obzorje Evropa, o projektu EUTOPIA, ki ga vodi Univerza v Ljubljani, o zelenem dogovoru, ki je trenutno najbolj aktualna tema v Bruslju, in tudi o brexitu.
Udeleženci dogodka so dobili spominski kovanec v vrednosti dveh evrov, izdan ob stoti obletnici ljubljanske univerze, ki sicer sodi med tri odstotke najboljših univerz na svetu.
